Grega Repovž
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Uvodnik
Veliko zrelosti in modrosti bodo potrebovali predstavniki Levice, da bodo brez jeze in zamere pristopili k pogajanjem o sestavi nove vlade oziroma koalicije. Do njih se je peterka, eni bolj, drugi manj, obnašala pobalinsko, kot da so neki mali povzpetniki, ki kar nekaj govorijo, prikazovali so jih celo kot skrajneže. Na mladih svet stoji, govorijo politiki; ko imajo priložnost delati z njimi, pa so ti nemudoma premladi, nimajo pojma, govorijo na pamet, pa četudi imajo doktorate in izkušnje itd. A če bi res vedeli le malo več, bi ugotovili, da predstavniki Levice govorijo to, kar ekonomska in politična znanost ponujata in utemeljujeta že celotno pokrizno obdobje. Ne pa bifejskih resnic.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Uvodnik
»Sam osebno o možnosti koalicije med SMC in SDS niti razmišljal nisem, mnogi drugi v SMC pa takšno možnost dopuščajo, nekateri celo aktivno lobirajo zanjo. Formalni sklepi SMC sicer tega ne kažejo, sem pa sam te ideje poslušal znotraj srečanj vodstvenih organov stranke. Obstajala je ideja, bi se SMC pogajala z obema stranema hkrati, da bi tako povečala pogajalski izkupiček.«
—Milan Brglez, razrešeni podpredsednik SMC, Mladina, 29. maja
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Uvodnik
Seveda gre tako rekoč vsem v tej državi NLB na živce. Upravičeno. Gre za banko, s katero se ta nacija ukvarja že od osamosvojitve. Ves čas jo rešujemo, prva dokapitalizacija, druga dokapitalizacija … velika dokapitalizacija v času vlade Alenke Bratušek. A ne gre le za to: z njo so ves čas povezani veliki škandali, če ne zaradi drugega, javni bes nastane ob vsakem razkritju višine plač menedžerjev itd. In res je težko vsakič znova razlagati, zakaj je neka banka, pač le ena od bank, lahko tako pomembna za neko državo.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Uvodnik
Na prvi pogled deluje logično. V imenu varovanja okolja države spodbujajo nakup in uporabo električnih vozil. Najprej s subvencijo, ki znaša do 7500 evrov pri nakupu vozila. Denarja sicer ne daje država, ampak ga v sklad prispevajo vsi, ki uporabljajo klasična vozila na bencin in dizel ter uporabniki elektrike: v ceni litra dizelskega goriva znaša ta prispevek 0,8 centa, od litra bencina uporabniki prispevajo 0,73 centa, 0,8 centa pa gre v sklad tudi od vsake kilovatne ure električne energije. Seveda električne avtomobile kupujejo najbogatejši, torej dejansko vsi subvencioniramo tiste, ki imajo že tako ali tako več. A zadeva ima logiko: bogatejši zmorejo in so pripravljeni kupovati dražja vozila, krog električnih vozil se tako širi, zato pada cena in električni avtomobili postajajo vse bolj množični, z množičnostjo cenejši, s tem pa dostopni vsem, kar zagotavlja postopen prehod družb na električna vozila in v bolj čisto okolje prihodnosti.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Uvodnik
Nekatere teme so tako pomembne, da jih je treba na istem mestu večkrat poudariti. Gre za ravnanje, ki traja že od osamosvojitve. Takrat je država zaradi pomanjkanja denarja kot posledico razpada države začasno suspendirala stanovanjsko politiko. A je tako kar ostalo. Zato v Sloveniji mnogo ljudi živi drugače, kot bi morali. Zato večina ljudi v tej državi živi, da odplačuje nepremičnine. Premožni sloj in finančne institucije na odsotnosti stanovanjske politike parazitirajo zadnjih 25 let.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Uvodnik
Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden pisal naslovno temo revije z naslovom Kaj želimo od nove vlade. In zamislil si je, da bi temo napisal kot nekakšen osebni nagovor, osebno pismo Marjanu Šarcu, najverjetnejšemu mandatarju, če se strankam centra in Levici uspe povezati v koalicijo. Vendar smo mu to odsvetovali, ker je takšen način res izjemno novinarsko sredstvo, uporabljati ga je mogoče le izjemoma in pogosto izpade neskromno in prevzetno.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Uvodnik
Slovenija je zelo zaprt ekosistem. Res čudno v dobi interneta in sodobnih komunikacij. Oziroma kot je v prejšnji Mladini dejal sociolog in filozof Filip Dobranić: »Internet nam ni prinesel nekih sanj o globalizaciji, kot smo si predstavljali še leta 2000, češ da bo zdaj ves svet povezan v eno, ampak je pocenil ustvarjanje namišljenih skupnosti in povzročil njihovo drobljenje. Namesto da bi vsi naselili skupno, globalno resničnost, se je zgodilo ravno nasprotno – še učinkoviteje smo se informacijsko zaprli v drobne, specifične skupnosti.« Enak je bil učinek padlih meja z drugimi državami: postali smo le še bolj zaprti, čeprav smo pričakovali strašen prepih. Še nikoli ni v splošno javnost prihajalo tako malo informacij o tem, kaj se dogaja v svetu.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Uvodnik
Najsramotnejši trenutek slovenskega novinarstva je žal nastopil prav v tej volilni kampanji: gre za nesrečno soočenje predsednikov strank z domnevno relevantnimi direktorji slovenskih podjetij na POP TV. Pa ideja v osnovi ni slaba, zakaj se ne nazadnje ne bi soočila mnenja in videnja gospodarstva in politike? A zasnovano je bilo sramotno: vodilne politike je voditelj Uroš Slak pripeljal kot na zagovor pred tri direktorje in enega lastnika podjetja in celoten pogovor je bil nastavljen kot nekakšen zagovor politikov pred našimi kolonialnimi gospodarji. In slednji, z izjemo Igorja Akrapoviča, ki je tudi dejansko izmed zbrane četice edini, ki zmore nekaj širine in ni v svojem življenju prišel do le prve pobarvanke o tem, kaj je družba, so se tako tudi vedli: kot da sta jim družba in politika nekaj dolžni, kot da so darilo tej družbi, kot da se razdajajo zanjo. In zato je treba na tej točki ponoviti resnico: Slovenija ima eno najnižjih obdavčitev dobička v Evropi, skupaj z olajšavami je slednja na ravni davčnih oaz.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Uvodnik
»Slovenija ima v italijanskem predsedniku Mattarelli velikega prijatelja in zaveznika.«
—Borut Pahor, predsednik republike, v sredo, 30. maja 2018, za TV Slovenija
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Uvodnik
Do volitev je slabih deset dni in mogoče je tvegati z oceno izida: na njih bo največ glasov osvojila SDS. Predsednik republike Borut Pahor bo brez dvoma dal mandat za poskus sestave vlade Janezu Janši.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Uvodnik
Janez Janša ima prav. Slovenija je država prvorazrednih in drugorazrednih državljanov. So državljani, ki si lahko privoščijo čisto vse, pa se jim nič ne zgodi. In preostali, ki plačajo za vsako najmanjšo napako. Celo za tiste, ki jih ne storijo – dovolj je, da jih obtoži Janša, pa bodo vsi raje prikimali, kot se mu zamerili. In ta psihoza ni od včeraj, traja že 25 let.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Uvodnik
»Nekatere primerjave so morda grobe in na prvi pogled bo tudi ta taka,« je pred nabito polno dvorano konference Re:publica na robu berlinske občine Kreuzberg dejala Danah Boyd, gostujoča profesorica na New York University, sicer pa raziskovalka v podjetju Microsoft Research. »Ko namreč danes opazujemo, kaj se dogaja na internetu, se je treba spomniti na knjigo Hannah Arendt Banalnost zla. In se vprašati – mar se danes tehnološka podjetja in različne platforme, socialna omrežja ne vedejo podobno, kot se je vedel Adolf Eichmann? Mar ne gre za primerljivo odgovornost, kot je bila odgovornost tega nacističnega zločinca, seveda na drugi ravni? Če sledimo Hannah Arendt: mar se danes lastniki in razvijalci platform od Facebooka naprej ne vedejo podobno, ko jih soočimo z njihovo odgovornostjo za sovražni govor, za razrast nedopustnega, laži, manipulacij? Česa pa ne vedo?«
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Uvodnik
Peter Frase, eden od urednikov vodilne ameriške levo usmerjene revije Jacobin, seveda tudi sam predan socialist, avtor knjige Štiri prihodnosti (Four Futures, 2016), v kateri razčlenjuje, kaj bo sledilo kapitalizmu, opozarja na neko notorično dejstvo, na nekaj, česar dejansko nočemo videti: da je prihodnost, ki jo domnevno pričakujemo in čakamo, že tu. Ali drugače: prihodnost je že prišla, le mi se še nismo znotraj nje razporedili, ne vidimo še. In človeka dejansko kar strese: kaj pa, če se je medtem, ko mi upamo na prihodnost, ta res že zgodila, le mi se je še nismo zavedeli? Kaj, če je za razmislek že prepozno, so morda res premoženje in dobrine že razporejeni, le da nam naša vloga v tej ureditvi še ni bila določena? Da novi sistem še ni vzpostavil družbenih vlog, namreč ne pomeni, da ga še ni, da ni vzpostavljena že vsaj osnovna razdelitev.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Uvodnik
Privilegij, a tudi breme novinarjev je, da v delovnem obdobju v živo vidimo veliko pomembnih in velikih dogodkov, od revolucij do vojn, nesreč in največjih zmag. Marsikomu izmed nas je tako uspelo, da se je srečal z najbolj fascinantnimi in zanimivimi ljudmi na svetu, ženskami in moškimi, pred katerimi so nam besede zastale v grlu, velikimi državniki, seveda tudi zvezdami, trdimi misleci in tudi ljudmi, ki so povzročili nemalo gorja in trpkosti. Malo je to privilegij, marsikomu da ta »biti zraven« lažen občutek relevantnosti, marsikdo ob tem postane ciničen in prevzeten, to koga tudi poškoduje, rani. Marsikdo izmed nas je videl umiranje, poslednjo bolečino, skrajno človeško zlo, pa hudobijo malega človeka, tudi izjemno veselje seveda.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Uvodnik
Ne zgodi se pogosto, da bi predsednik uprave neke družbe nastopil zoper največjega lastnika, in to kar na tiskovni konferenci. Ne trdimo, da to ni prav – predsednik uprave družbe je namreč tako kot člani skrbnik družbe, ki jo vodi, in lahko ravna tudi v nasprotju z voljo delničarjev – v skrbi za družbo, tam so namreč njegove obveze. A ko se to odloči, očitno sledi nekim zelo jasnim interesom.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Uvodnik
Kaj je naredil Fidesz s tem, ko je Madžarsko polepil s plakati, na katerih so Orbánovi nasprotniki rezali protibegunsko ograjo? Pač demotiviral volivce drugih strank. Ne sprašujmo se torej, kdo je še pripravljen voliti Janšo, ampak kdo bo na dan volitev pripravljen voliti koga drugega. To je pač središčna točka kampanje, ki se je začela že pred več kot letom in pol.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Uvodnik
Slovenijo novica o nastajajoči trši politiki stare Evrope do vzhodnoevropskih držav še ni prišla – a očitno je, da imajo vse bolj norih in skrajnih politikov z vzhoda v Bruslju, Berlinu in Parizu dovolj. Režimi na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem in Češkem postajajo po dejanski zavezanosti demokraciji namreč vse bolj podobni tistemu, na katerega ves čas kažejo s prstom: ruskemu namreč. Oligarhične skupine, neokonservativnost, paranoičnost in odkrit rasizem, iskanje zunanjega sovražnika – kako se je lahko zgodilo, da so šli prav v smeri, od katere naj bi se po večdesetletnih sanjah o demokraciji (in, iskreno, kapitalizmu) oddaljili?
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Uvodnik
Z vidika državljanov je ponudba, ki bi jo morale danes prebivalcem te države dajati politične stranke, zelo preprosta: osredotočili se bomo na težave, ki jih imajo različne kategorije prebivalcev. In osnovni aksiom je zelo preprost: zagotovitev varnejših zaposlitev za mlade in javna stanovanjska politika na eni strani, na drugi strani povečanje zmogljivosti za starejše v domovih upokojencev in sodobnejših bivanjskih skupnostih ter zvišanje standarda oskrbe starostnikov z nego na domu in dodatno pomočjo. S tema dvema ukrepoma pa se razbremeni tudi srednja generacija, ki na eni strani zaradi spremenjenega načina dela in bivanja ne more več tako aktivno skrbeti za svoje starejše in še več – ne more finančno pomagati svojim otrokom, ki delajo v prekarnih razmerah in si ne morejo urediti normalnih možnosti bivanja.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Uvodnik
Prva javnomnenjska anketa po odstopu premiera Mira Cerarja – in delala jo je verodostojna agencija Ninamedia za Dnevnik in RTV Slovenija – nakazuje, da bodo tokratne volitve drugačne. To sicer pravijo analitiki za vsake volitve, a nekaj pomembnih razlik je. Kljub kritičnosti javnosti tako do vladajoče politike kot do politike nasploh je v nasprotju z volitvami leta 2008, 2011 in 2014 v državi nekakšno mirno obdobje. Gospodarske razmere so stabilne, tudi v sami politiki se ne odvija kaj res ekscesnega. To močno vpliva na politično aktivnost prebivalstva in bo vplivalo tudi na volilno udeležbo. Seveda so volivci nezadovoljni, v tem trenutku tudi še šokirani zaradi premierovega odstopa, odločitev vlade, da zavestno ne poviša plač zaposlenim v javnem sektorju, še ni dobila svojega dejanskega odziva v javnosti, dejstvo, da ljudje ne čutijo gospodarske rasti v življenjskem standardu, v veliki meri vpliva na opredeljevanje do domnevnih uspehov vlade in ekonomije. Dejansko jih jezi, ko se politiki hvalijo z gospodarsko rastjo, saj je večina ne občuti v meri, kot jo želijo predstaviti politiki. Pri čemer so se plače politikov dejansko povečale, saj je vlada že lani sprostila najvišje plače v javnem sektorju in z davčnimi olajšavami za najbolje plačane še razbremenila lastne dohodke.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Uvodnik
Pogovoriti se moramo pred volitvami
Govor bo o levici. Politična teoretičarka Chantal Mouffe je imela pretekli teden izjemen nastop v Cankarjevem domu (klobuk dol Fabuli), a še bolj natančno velja brati njena sporočila v intervjujih, ki sta ju z njo naredili Deja Crnović in Kristina Božič v Dnevniku in Večeru. Volitve se namreč bližajo in Chantal Mouffe je v tistem razumu, ki pritiče 75-letni gospe, ki se še spomni revolucij, prihoda Margaret Thatcher na oblast in zanosnih let francoskega socializma, na mizo zložila vse tisto, česar njeni morda glasnejši kolegi niso.
-
Odločitev za ustanovitev svoje države leta 1990 je bila odločitev za majhno državo. Zavestno, v želji po samostojnosti, smo Slovenci na referendumu sprejeli odločitev, da ne bomo več del dvajsetmilijonske Jugoslavije, velike in razmeroma mogočne države, tudi mednarodno vplivne in – danes je vseeno, zakaj – relativno ugledne. Odločitev je bila v tistem času konfliktov znotraj bivše Jugoslavije dejansko neizogibna, posledica norega nacionalizma v Srbiji. Brez Slobodana Miloševića na oblasti v Srbiji samostojne Slovenije – in razpada Jugoslavije – morda celo ne bi bilo, a zgolj morda: spremembe na evropskem postkomunističnem vzhodu bi namreč verjetno tako ali drugače prinesle razpad Jugoslavije.
-
Se še spomnite mini davčne reforme v pomoč mladim strokovnjakom, ki bi sicer pobegnili v tujino? Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, se je lotil temeljite analize tega ukrepa, dve leti po uveljavitvi. Mladinin novinar Borut Mekina je manipulacijo sicer razkril že leta 2016, a takrat reforma še ni veljala. No, zdaj je očitna. Kot je pokazal izračun, so bili »mladi strokovnjaki« razbremenjeni v povprečju samo za 11 evrov na mesec, tisti z neto dohodki od 2000 do 2900 evrov so pridobili 54 evrov na mesec, tisti s plačami od 2900 do 4000 evrov, na primer poslanci in ministri, predsednika vlade in države, nekaj sto zdravnikov in direktorji podjetij, pa so v povprečju pridobili 123 evrov na mesec. Še več je dobilo kakih pet tisoč menedžerjev, ki imajo neto plače višje od 4000 evrov: od 180 do 200 evrov na mesec.
-
»Glede implementacije arbitraže, kjer se ZDA niso postavile na stran spoštovanja mednarodnega prava, kar seveda bolj koristi Hrvaški, je Hartley ponovil, da ameriško stališče glede arbitražne odločbe ostaja nespremenjeno: ’ZDA so v sporu nevtralne in se ne postavljajo na nobeno stran, spodbujajo pa državi, da poiščeta rešitev spora.’ Brglez pa si želi jasnejše ameriške podpore stališču, da je vladavina prava tista osnova, na kateri se rešujejo spori v mednarodni skupnosti.«
—Iz poročila Uroša Esiha za Večer o srečanju ameriškega veleposlanika Brenta R. Hartleyja s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom
-
V intervjuju, ki ga je v Linzu za to številko Mladine naredil Borut Mekina, njegov sogovornik Robert Eiter, vodilni avstrijski antifašist, uvede pojem socialna ne-varnost. K njemu se bomo še vrnili. Je središčni pojem, ki opredeljuje sedanjost, predvsem pa bo risal našo prihodnost.
-
Morda bi bilo dobro, da bi kdo napisal priročnik za predsednike vlad. Saj ni treba, da je ta priročnik javen, naj bo knjižica spravljena v zgornjem predalu premierske mize na Gregorčičevi ulici. In morda bi moralo biti na platnicah z velikimi tiskanimi črkami napisano: to knjižico si odpri vsak dan in preberi vsaj dve strani. Lahko bi bila oblikovana kot otroška slikanica, na vsaki strani le en stavek. Na prvi strani bi pisalo: Ne pozabi, kako in zakaj je odšel tvoj predhodnik. A morda bi bilo še bolje, če bi si vsak premier vsak večer zavrtel le TV Dnevnik z istega dne mandata svojega predhodnika. Malo več časa bi mu vzelo, a tako bi si lahko nazorno ogledal, kako vztrajno ponavlja napake tistih pred njim.
-
Slovenski delodajalci, pri čemer mislimo tako na zasebnike kot državo, imajo srečo. Srečo, ker imajo take medije, ki dejanske podatke tako površno prenašajo javnosti. Tako jim uspeva še vedno prodajati krizno retoriko, zaradi katere ljudje dejansko sprejemajo, da je tako rekoč prav, da so plače nizke, delovna obremenjenost pa vse večja, pri čemer je stanje gospodarstva čisto drugačno: vse nam pove podatek, da so v Sloveniji od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016. Take indoktrinacije, kot jo uspeva danes prek medijev izvajati neoliberalni eliti (menedžerjem in vladi), ni uspelo javnosti prodajati niti bivši komunistični partiji. Resnici na ljubo partija dejansko ni bila nikoli tako uspešna v tem, kot danes poskuša prikazati Janševa SDS. A pustimo to ob strani, muke bivših malih prisklednikov partije tipa Gorenak, ki tako perejo svoje življenjepise.
-
»Da pa se je nekaj v smeri prenove kulturnega modela na Ministrstvu za kulturo za časa ministra Toneta Peršaka le premaknilo, smo lahko prvič izvedeli po objavi razpisnih pogojev novega štiriletnega programskega razpisa, saj je bila iz razpisne dokumentacije jasno razvidna namera ministrstva za kulturo, da ob pravzaprav manjših sredstvih, kot so bila za ta razpis na voljo pred štirimi leti, drastično zmanjša število njihovih upravičencev.«
— Tomaž Zaniuk, direktor Radia Študent, v sredo, 17. januarja 2018, v komentarju Tiha kulturna revolucija
-
Če bi za ljudmi različnih nazorov, političnih pogledov in življenjskih slogov narisali črte, tako kot jih rišejo avtomobili v nočeh s svojimi lučmi, bi nastal zemljevid naših tunelov različnosti. Hodimo drug mimo drugega, srečamo se s pogledi, na avtobusih stojimo 20 centimetrov narazen, a smo vsak iz svojega miljeja, zato se v resnici nikoli ne srečamo, čeprav stojimo skupaj v ambulantah, trgovinah itd. Seveda so trenutki, ko nas naključje poveže, a to je le privid, da obstajajo med našimi tuneli prehodi.
-
Ko poslušam, kaj govoriš, lahko izvem, kdo si. Ker je jezik med najpomembnejšimi značilnostmi družbe. Ker je iz načina, kako kdo govori, mogoče razbrati njegov družbeni izvor, stopnjo izobrazbe ter pripadnost političnemu in kulturnemu okolju. A to danes ni ne samoumevno niti ne drži, je na eni od predstavitev svoje zadnje knjige Govorica odraslih dejal avstrijski filozof Robert Pfaller.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Uvodnik
Richard Wagner je iz opere naredil veliko umetnost, jo osmislil. Tako danes ocenjuje pomen Wagnerja v zgodovini glasbe sodobna muzikološka stroka. A hkrati je bil Wagner odkrit antisemit, kar je izpričal v eseju Judovstvo v glasbi. V njem je trdil, da so Judje zastrupili okus nemške javnosti v glasbi. Tudi njegove opere naj bi bile posejane z antisemitskimi sporočili. Theodor Adorno je v študiji V iskanju Wagnerja že pred vojno raziskoval psihološko strukturo njegovih junakov in dokazal, kako so utelešali Wagnerjeve predsodke do Judov.
