Grega Repovž
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Uvodnik
Tit Turnšek, predsednik zveze združenj borcev, že od imenovanja ne doseže ugleda, ki ga je imel njegov predhodnik Janez Stanovnik. In za to obstajajo utemeljeni razlogi. Najprej mu seveda manjka elementarna kredibilnost, ki izhaja iz dejanske udeležbe v drugi svetovni vojni. A to ni tako velik problem, dejanski udeleženci so danes prestari za to čisto organizacijsko funkcijo, logično je, da te funkcije (povsod je tako) opravljajo mlajši. Večji problem je njegov ugled: gre pač za človeka, ki je bil slab minister za obrambo (bil je minister v Drnovškovi vladi iz kvote SLS Marjana Podobnika), že takrat je bil prostaški, prevzeten in ošaben, kariero pa je neslavno končal leta 1998, ko so Hrvati zaplenili zablodeli pregrešno drag vohunski kombi vojaške obveščevalne službe, katerega »potniki« niso vedeli, da so na ozemlju tuje države.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Uvodnik
Kot grd cinizem je bila v preteklih dneh dojeta objava Stranke modernega centra: »Spoštovane članice in člani, simpatizerke in simpatizerji Stranke modernega centra, vljudno vas vabimo, da se skupaj udeležimo pohoda – Pot ob žici, v soboto, 6. maja 2017, v Ljubljani. Pohod je ena največjih športno-rekreativnih prireditev pri nas, prvič organiziran leta 1957. Prireditev je namenjena vsem, tako najmlajšim kot starejšim, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja in želijo preživeti dan v dobri družbi, prijetnem vzdušju ter spoznati Ljubljano še iz druge perspektive. Pot je prijetna in ravno prav dolga za pohod ter prijeten klepet.« Seveda je bilo vabilo kot cinično dojeto zato, ker je to pač stranka, ki vodi vlado in je postavila okoli Slovenije veliko več žice, kot so je postavili fašisti in nacisti okoli Ljubljane. In seveda, cinično je zato, ker je SMC pohod ob nekdanji bodeči žici, ki je med 23. februarjem 1942 in 26. majem 1945 obkrožala okupirano mesto, opredelila kot le športno-rekreativno prireditev za ljudi, »ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja«.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Uvodnik
Zadnje sporočilo evropski levici
Francoske volitve je treba najprej in predvsem razumeti kot sporočilo evropski levici. Ne, dosedanji odgovori na populizem, neoliberalizem in spremembe v svetu in ekonomiji, ki jih je levica ponujala v različnih oblikah, niso tisti, ki bi prepričali volivce, tudi v levici najbolj »vdanih« državah, kot je Francija. To nas ne prepriča, je ponovljeno sporočilo volivcev, tokrat francoskih.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Uvodnik
Razpad javne podpore Stranki modernega centra in premieru Miru Cerarju se nadaljuje, nakazan je tudi v vseh javnomnenjskih anketah. Avtoriteta predsednika vlade se razkraja, malo zaradi dejanskih napak, malce tudi po krivici – a tako je vedno, ko pride do najnižjih točk podpore neki politični opciji ali voditelju. Podpora premieru in še zlasti njegov ugled sta res na nizki točki.
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Uvodnik
Nobena družbena bolezen se ne loti razkrajanja družbe tako kot tisto, kar je na videz nevtralno, neideološko, celo nepolitično. Mar nismo tudi kapitalizma na evropskem vzhodu vpeljevali v nekem splošnem javnem prepričanju, da gre za nekaj, kar je – končno! – razbremenjeno političnega, ideološkega? Seveda smo. In čeprav smo vedeli, da se (takratni) pretežni evropski in anglosaški kapitalizem zelo razlikujeta, da je ameriška družba na primer veliko bolj razslojena itd., smo prav ameriški neoliberalizem uvajali z enako predpostavko domnevne odsotnosti ideologije – ravno zato, ker je ideološko neobremenjen, naj bi bil dober, to naj bi bilo tisto dobro v njem.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Uvodnik
V tokratni Mladini objavljamo izredno nenavadno pismo, dejansko gre za grožnjo državi oziroma vladi. Pismo je oktobra lani poslal guverner Boštjan Jazbec na finančno ministrstvo, v njem pa grozi finančnemu ministrstvu z novo dokapitalizacijo NLB, če država ne bo prodala te banke: »Če NLB ne bo prodana, vas prosimo za odgovor na vprašanje, na kakšen način bi država zagotovila dodatno vplačilo v delniški kapital NLB, če bi se za to izkazala potreba.« Potreba po dokapitalizaciji je izmišljena, lažna. NLB ne potrebuje dokapitalizacije, kapitala ima celo preveč.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Uvodnik
Krepi se povpraševanje prebivalstva, torej po dolgem času prehajamo v obdobje, ko gre ljudem, vse večjemu delu, dobro, individualno se oddaljujemo od kriznega razmišljanja. V zadnjega pol leta je domače povpraševanje prevzelo spodbujanje rasti BDP-ja, pri trošenju prebivalstva gre v pomembni meri za rast izdatkov za trajne dobrine, ugotavljajo na inštitutu EIPF. Optimizem potrošnikov se krepi, gospodinjstva kot dobro ocenjujejo svoje zdajšnje in bodoče stanje, krepi se gradbeništvo.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Uvodnik
Nasilni policisti? Pretepamo protestnike? Do sem smo prišli pod vlado Mira Cerarja?
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Uvodnik
Le tri mesece je minilo od zadnjega hladnega tuša, ki ga je slovenska država doživela kot upravljavka državnega premoženja: v začetku decembra lani se je namreč avstrijsko podjetje Ring, ki ga je država predstavljala kot strateškega in zanesljivega partnerja, izkazalo za paravan za igro špekulativnih skladov. Podatki so znani. Od začetka leta 2013 do konca 2015 so prihodki od prodaje v Heliosu padli za 15 odstotkov, število zaposlenih se je v obdobju, ko je Ring že sodeloval pri vodenju podjetja, znižalo za kar 30 odstotkov, hkrati pa je Ring v Heliosu v tem času enormno povečal dobičke, s 4 milijonov čistega dobička na 17 milijonov v letu 2015. Novi lastniki so podjetje evidentno izčrpavali.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Uvodnik
V ravnanju te vlade, ko gre za kadrovske poteze, ni nobene logike. Ne da ni logike – zdi se, kot da ljudi, ki jih premier postavlja na ključna mesta, druži nekaj čisto drugega kot strokovnost, usposobljenost ali pač političnost, na primer sodelovanje v isti verski ali šamanski sekti. Zdi se, da je, ko gre za res pomembna mesta, za predsednika vlade Mira Cerarja edino merilo pri izbiri le članstvo v nečem sicer ne ravno izjemnem, ampak nečem, česar mi drugi ne poznamo, kar je javnim očem prikrito. Mogoče gre za neko na pol običajno zadevo, za pripadnost istemu joga studiu ali morda bralnemu krožku. Mogoče gre za ljudi, ki so bili v devetdesetih letih skupaj člani kakšne videoteke. Mogoče so bili njihovi otroci v istem nogometnem klubu. Da gre torej le za to, da se od nekod poznajo. Pri čemer ni jasno, res ne, kaj je ta skupna točka. A če pogledamo kadrovske odločitve predsednika vlade, je to edina racionalna razlaga. Možno je še, da gre za premierove prijatelje, in je to pač ta kriterij za imenovanje. Tudi to je še kar logično. Vse ostalo je namreč zunaj razuma in razumljivega.
-
Večina prebivalcev Slovenije res verjame, da je hribolazenje (ne bomo se ukvarjali z izrazom samim) ena izmed posebnosti Slovencev – da je to nekaj, po čemer naj bi bili prepoznavni. To je sicer lepo, a resnici kaj prida ne ustreza: Slovenci sicer radi planinarijo, a niso nič kaj bolj hribolaški narod od drugih. Celo več: že dolga leta je proizvodnja planinske opreme izredno dobičkonosna in propulzivna gospodarska dejavnost prav zato, ker se jo gredo radi kar malodane vsi narodi po vrsti. Tudi okoli nas: ne le Avstrijci in Italijani, tudi Hrvati so na primer hribolaški narod. Razlika je le v tem, da se večini ne zdi, da je to njihova posebnost. Pač hodijo v hribe. Seveda pa s tem nočemo reči čisto nič slabega o hribolazenju oziroma pohodništvu in planinarjenju ter o vseh teh dejavnostih, ki se raztezajo vse tja do alpinizma.
-
Ko je pretekli petek predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da minister za pravosodje Goran Klemenčič »nažgan kot aksa« nastopa pred poslanci, da vse zaudarja okoli njega, se ni zgodilo nič novega. Ampak res nič novega.
-
Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar.
-
Govor pisatelja in predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja na podelitvi Prešernovih nagrad se ne razlikuje od dolgoletne tradicije. Vsako leto ali predsednik uprave odbora ali pa kakšen od prejemnikov Prešernove nagrade nastopi neizprosno do (kulturne) politike in jo brez milosti razcefra na koščke. In skoraj vsako leto ta govor podeli javnosti nekakšno zadoščenje, da je bilo politikom povedano, kar jim gre. Kisle obraze politikov na podelitvah Prešernovih nagrad bi lahko zbrali v prav zabavno razstavo, na primer v Mali galeriji Cankarjevega doma. Kako je Janez Drnovšek včasih grdo gledal po podelitvi in zavijal z očmi – njegovi sodelavci pa so tekali okoli njega čisto prestreljeni.
-
Pretekli petek je v reviji Time izšel članek Mihaila Sergejeviča Gorbačova, zadnjega komunističnega voditelja takrat še enotne Sovjetske zveze. Gorbačov danes ni kak velik politični analitik, je pa vseeno zanimiv. Opozarja, da se Evropa militarizira in da so bili zadnje tedne v njej opravljeni največji premiki čet po hladni vojni. Seveda se je Nato za premike orožja in ljudi proti ruski meji odločil še pred Trumpovim prevzemom oblasti, a ne brez njegove vednosti in tudi privolitve – ne podcenjujmo Američanov in njihove enotnosti, ko gre za takšne razmisleke. Gorbačov sicer piše o Natu, a posredno sporoča, da se tudi Rusi ne obotavljajo, da je torej vse, kar naredi Nato, pospremljeno s premiki čet in povečanjem vojaške proizvodnje na drugi strani.
-
Teden dni po inavguraciji novi ameriški predsednik Donald Trump dela vse tisto, za kar so nam zadnja dva meseca govorili, da je bilo zgolj predvolilno igračkanje s čustvi volivcev. A je treba vzdihniti in reči – še dobro, da je bil izvoljen on, kaj bi šele bilo, če bi bila izvoljena Hillary Clinton. Nadaljevala bi se neznosna vladavina, ki smo jo videli pod Barackom Obamo. Strašno, kajne?
-
Ne edini, brez dvoma pa glavni krivec, da ima velik del prebivalcev Slovenije občutek, da je država resno obremenjena z begunci, je predsednik vlade Miro Cerar. Nič ni naredil, da bi bil občutek nasproten ali vsaj bliže resnici, nasprotno – ne mine mesec, da ne bi vsaj z eno potezo, izjavo on sam ali njegova vlada javnosti dala občutek, da so begunci slovenski nacionalni, predvsem pa vladni problem. Slovenija pa je dejansko država, ki ima tako malo beguncev, da celo iz statističnih obravnav malodane izpade: pač, Slovenija ima tako čez palec le okoli 0,005 prošnje beguncev za dodelitev statusa na tisoč prebivalcev. Ni evropske države, ki bi imela tako malo beguncev, ki jim je priznala status obravnavane osebe in jim pomagala.
-
Združene države Amerike bodo prihodnji teden stopile v ero predsednika Donalda Trumpa. Ta verjetno ne bo trajala dva mandata, ker Američanov ne gre podcenjevati. A to je tvegana napoved. Ko je bil izvoljen Bush mlajši, se je namreč prav tako zdelo, da se to ne more ponoviti, da ta človek lahko Belo hišo zaseda le en mandat. A se je vmes zgodil teroristični napad na južnem Manhattnu, ki je spremenil politiko in predvsem njeno dojemanje v javnosti. A to je bil res izjemen čas. Že danes bi se, če bi se kaj takega ponovilo, ameriška in tudi svetovna javnost odzvali drugače.
-
V začetku decembra lani je izjemni dr. Stephen Hawking v Guardianu objavil besedilo »Živimo v najbolj nevarnih časih za ta planet«, v katerem kot temeljni problem, nevarnost, ki grozi, da uniči planet, izpostavi neenakost. Brexit in Trump sta pač posledica neenakosti, tisti, ki morajo to nujno dojeti, pa so elite. Kot je zapisal: mnogo pomembnejše od tega, kaj so volivci izbrali, je, kako se bodo na te odločitvi odzvale elite. In v tej točki se tudi sam Hawking postavi v vlogo predstavnika elite in pravi: največja napaka bi bila, če mi kot predstavniki elite ne bi vložili zadostnega truda in ne bi oblikovali primernega odziva na te izzive, ki nam jih dajejo ljudje v stiski. Ker gre pač za preproste stvari: globalizacija in tehnološke spremembe so uničile pomemben del enostavnih delovnih mest, nadaljnji razvoj umetne inteligence pa prinaša uničujoči pohod na delovna mesta srednjega razreda. Cunami šele prihaja. Hkrati prav zaradi novih tehnologij in drugih razlogov redki posamezniki zdaj izjemno bogatijo, a so v tem bogatenju prav zaradi novih tehnologij na očeh vsem. Še tako revni, najbolj revni, imajo danes dostop do telefona, na katerem lahko vidijo, kako živijo najbogatejši.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Uvodnik
Svet je danes pomembno drugačen, kot je bil pred desetimi leti. Pred desetimi leti je bilo življenje bolj stabilno, dolgoročno stabilno. Pred desetimi leti sploh ni bilo presenetljivo, če so ljudje življenje do upokojitve videli kot nekakšen film v svoji glavi. To je bilo legitimno, zdelo se je prav in je pomirjalo. Pogledal si naprej po svojem življenju in si videl napredovanje, stanovanje, službo, hišo, otroka, kariero, konja, počitnice, selitev na bolje, vse boljše počitnice, boljši kavč, več knjig, dobre koncerte, eksotične počitnice, pa tudi finančno preskrbljenost na starost. Življenje samo je bilo krhko tudi takrat, vsak se nekje v zatilju zaveda tega. A vseeno, sporočilo družbe je bilo jasno: če se ne bo zgodilo kaj hujšega, si na varnem. In tudi ko se bo kaj zgodilo, te bo družba verjetno prestregla s svojimi varnostnimi elementi. Tudi prej družba ni sporočala, da si stoodstotno varen. Je pa sporočala, da lahko računaš nanjo. Krogi varnosti pač – družina, prijatelji, družba.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Uvodnik
Kako je mogoče, da se premier neke države odloči stopiti v bran sporni poslovni transakciji? Govorimo o premieru Miru Cerarju in o prodaji družbe Helios. Ta teden je premier Miro Cerar odgovarjal na poslansko vprašanje Luke Mesca o tem, da je bil Helios prodan leta 2013 za 145 milijonov evrov, ta mesec pa nato končnim japonskim lastnikom za 572 milijonov evrov. Cerar je začel spodbudno. Jasno je povedal, da je bil Helios prodan »v času prejšnje vlade, po nekem postopku, ki ni bil zelo jasen«. Rekel je: »Vemo tudi, da je tista vlada oblikovala spisek 15 podjetij za prodajo brez neke strategije, brez nekega premišljenega načrta, zagotovo pa v neki težki situaciji za Slovenijo.« Zdelo se je, da bo predsednik vlade s tem tudi nadaljeval. A je nato presenetljivo prešel v zagovor prodaje: »Moramo razumeti, da se je v vmesnem času zgodilo marsikaj. In zato s korporativnega vidika to absolutno ni več isto podjetje. Prišlo je do številnih sprememb, po prihodu novih lastnikov je v podjetju prišlo do racionalizacije poslovanja, do umika z določenih nedobičkonosnih trgov, okrepilo se je področje raziskav razvoja in inovacij, sledila je uvedba številnih novih proizvodov, občutno se je povečala donosnost in znižala zadolženost. Žal, tu se pa seveda pridružujem vam, je prišlo tudi do znižanja števila zaposlenih, torej tudi do odpuščanja delavcev.«
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Uvodnik
Revija Time je ta teden že razglasila, kdo je njena osebnost leta: to je »Donald Trump, predsednik razdeljenih držav Amerike«. Vsaka država ima svoje delitve, pri čemer se tudi te skozi čas spreminjajo. Enkrat je ruralno proti urbanemu, drugič levica proti desnici, pa spet odvisno od države do države. Nekatere delitve so na pol naravne, spet druge povzročene, nekatere pa popolnoma nore in nepotrebne. Seveda mediji vsakič znova presenečeno v vseh državah ugotovijo, da je njihova nacija razdeljena. Dejstvo je, da je prav delitev bistvo vsakega političnega spopada, to je njegov osrednji del. A kljub temu še zdaleč ni nepomembno, kako daleč so politiki, mediji in družbena omrežja pripravljeni iti pri teh delitvah. Nekatere delitve, ki se začnejo kot politična propaganda, se končajo tudi krvavo. Niti ne tako redke, če smo zelo natančni.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Uvodnik
Dvanajsti december naj bi bil črn dan za slovensko zavarovalništvo – namreč tisto, ki z najmanj dela in tveganja žanje najvišje donose. Dvanajstega decembra bo javno objavljeno, da bo v novem sistemu zdravstvenega zavarovanja večina za dodatno zavarovanje plačevala –manj kot doslej in ne več prek dosedanjega obvoda. Tega dneva se tri zasebne zavarovalnice prav nič ne veselijo. Namenoma pravimo tri zasebne, čeprav bi morali reči dve zasebni in ena vzajemna. A zavarovalnica Vzajemna je družba, ki je ukradena zavarovancem, saj je z izigravanjem vzajemnosti pristala v rokah peščice prekaljenih menedžerjev. Gre za izredno moč, saj ima Vzajemna ves čas izjemno veliko denarja, ki ga lahko plasira kamorkoli in posodi komurkoli. Vzajemna je tudi tihi financer političnih strank in velik medijski oglaševalec.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Uvodnik
Kot gre razumeti javno mnenje ob zaključku zdravniške stavke, so zdravniki pogoltni. Čeprav imajo visoke plače, tako javno mnenje, so zahtevali še več, pri tem pa je prvi pogoltnež, Pogoltnost osebno, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Konrad Kuštrin osebno. Poglejmo na to mnenje z druge strani: zdravniški sindikat je zaradi zavesti in dejansko tudi izobraženosti zdravnikov (podobno velja za šolnike in javne uslužbence) še vedno zelo močan sindikat. V nasprotju z večino drugih poklicev se zdravniki niso odločili za kritikastrstvo znotraj lastnega sindikata in njegovo množično zapuščanje, ampak so vztrajali pri plačevanju sindikalne članarine in visokem odstotku včlanjenosti v svoj sindikat. Enako velja na primer za šolski sindikat, ki ga vodi Branimir Štrukelj. Naj ob tem poudarimo še tole: sindikat je po pravni naravi oseba zasebnega prava, financira se iz članarine in dobri sindikati po vsem svetu za svoje prve pogajalce imenujejo močne in profesionalne osebnosti. Da, sindikalnim vodjem plačo dajejo njegovi člani – od lastnih plač. Zato naj ministri in časnik Finance nikar ne preštevajo plač sindikalnim voditeljem – naj delavcem pustijo vsaj to pravico, da sindikalnim voditeljem dajejo plače, kakršne želijo.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Uvodnik
Spoznanje o danes neobvladljivem Facebooku in drugih množičnih družabnih omrežjih prihaja kot groza tako za tiste, ki so ga uporabljali že doslej, kot tiste, ki so njegov obstoj doslej ignorirali – utemeljujoč, da ne želijo, da ta platforma vpliva na njihovo življenje. To je zelo legitimno stališče – ker Facebook lahko postane ena taka mala odvisnost. Je tudi privid, ne čisto napačen, niti ne pretežno slab, a vseeno privid nekega bivanja, ki ga dejansko ne živi povprečni uporabnik. No, Facebook je danes postal tako velik, da aktivno vpliva na življenje malodane vsakega Zemljana, tudi tistih, ki se z njim »zavestno ne pečajo«. Je morda Facebook tista umetna inteligenca, ki bo sama usmerjala svet – pri čemer smo jo desetletja čakali, pravo umetno inteligenco. Pričakovali smo, da bo to neka koristna nadmodrost, dobili pa smo eno butasto sluz, ki v veliki meri reproducira neumnost, sovraštvo, nevoščljivost in grdobijo, seveda tudi kakšno lepo misel, moder stavek ali dva in slike ljubkih mladih mačk.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Uvodnik
Kdo je Donald Trump? Trump je predvsem na ameriški trg omejen gospodarstvenik. Biznismen, ki ga je globalizacija dejansko ujela nepripravljenega. Ko bi se moral pognati čez ameriške meje, se ni – in ko se je, se je opekel. Njegova narava mu tega ni omogočala. Trumpa je globalizacija prizadela, celo povozila. Ko so prišli tuji nepremičninski investitorji na ameriški trg, jim ni znal in zmogel parirati. Namesto da bi gradil na Kitajskem, je gledal, kako Kitajci gradijo na zemljiščih, na katerih bi v nespremenjenih okoliščinah gradil on. Šel se je igralništvo, tako kot so se ga šli Američani v osemdesetih – a kaj, ko so igralniški trg zasedli mednarodni in tehnološki igralci, ki jim ni bil kos. Sledili so stečaji njegovih podjetij in novi poskusi. Vedno znova se je opekel. Štiri velike stečaje, torej reformiranja svojega premoženja, je doživel.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Uvodnik
Trdna odločenost vlade Mira Cerarja, da zniža obdavčitev najvišjih plač, sprosti cene pogonskih goriv, sprosti trg dimnikarskih in pogrebnih storitev in še bi lahko naštevali, izkazuje neko značilnost vladajoče stranke: da gre za stranko, katere vrh sestavljajo najprej podjetniki in predstavniki višjih dohodkovnih razredov, in da interesu prav te skupine ljudi vlada v svojih odločitvah tudi sledi. Vlada je pri tem prav neverjetno konsistentna. Od v uvodu naštetih odločitev namreč država ne bo imela nobene koristi, nasprotno, zaradi liberalizacije cen pogonskih goriv na avtocestah bo po vseh vladnih (!) analizah država pomembno izgubila pri trošarinah, korist bodo imeli le oba trgovca in pa nosilci franšiz. Prav tako država ne bo imela nobene koristi od znižanja obdavčitve najvišjih plač, korist gre neposredno spet prejemnikom teh plač in seveda podjetjem, ki bodo ob enakih stroških in nespremenjeni masi plač lahko zato dvignila plače najbolje plačanim. Kar v podjetniškem svetu pogosto pomeni, da si bodo dohodke bistveno povišali predvsem lastniki in direktorji v eni osebi. Ukrep, ki je bil namenjen v prvi vrsti tej kategoriji zaposlenih, bodo seveda občutili vsi prejemniki višjih plač.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Uvodnik
Evropska politika – tako na ravni unije kot držav – je bila šokirana, ko so 24. junija letos Britanci izglasovali odločitev, da zapustijo unijo. Sledili so intervjuji in analize vodilnih evropskih politikov, da je to sporočilo Britancev hkrati tudi opozorilo in obveza, da mora evropska politika bolj prisluhniti državljanom evropskih držav, da mora začeti slediti njihovim interesom, uvideti, da je to najprej unija, katere namen je blaginja državljanov, ki v njej živijo. Da, razumeli smo, ljudje imajo občutek, da evropska birokracija naprej sledi interesom same birokracije, potem mednarodnih korporacij, državljani evropskih držav pa pridejo šele na koncu. Kesanje na kesanje. Poklapani so hodili po Evropi vodilni evropski politiki, se posipali s pepelom, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz sta govorila o zgodovinski odgovornosti do državljanov Evrope, da jim povrnejo zaupanje v Evropo.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Uvodnik
Pretekli teden, v 41. številki Mladine, smo objavili komentar pravnika Dina Bauka, ki je govoril o tem, kako je predsednik republike Borut Pahor na neprimeren način nagovoril slovenske vzgojitelje, učitelje, profesorje, univerzitetne profesorje ter znanstvenike na podelitvi državnih nagrad na področju šolstva. O samem nastopu je Bauk povedal vse: glavni vsebinski poudarek je bil »tipično starševski klic k uporabnosti znanja, ki naj prispeva predvsem k usposabljanju za nove poklice prihodnosti, ki v trenutku, ko se posameznik, ki jih bo nekoč opravljal, vpiše v osnovno šolo, sploh še ne obstajajo; kot da znanje samo na sebi ne bi imelo nikakršne vrednosti«. Bauk je to predsednikovo ravnanje komentiral z naslednjim stavkom: »Meni so se ob poslušanju govora pred očmi prikazovali uber frizerji, uber mesarji, uber odvetniki, uber kirurgi in uber piloti.« Dejansko gre za tako pomembno temo, da si zasluži nadaljnjo, dolgotrajno temeljito obravnavo. Pred nami se namreč odvija nova faza kapitalizma, njegova nova matrica. Gre za novo ideološko nadgradnjo, morda kar novo ideologijo, ki jo lahko povzamemo tudi z besedami ministra Borisa Koprivnikarja, da namreč prihaja čas, ko ne bo več delovnih mest, ampak zgolj delo, posameznik pa bo s svojim znanjem na trgu dela zanj konkuriral.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Uvodnik
V intervjuju, ki ga je v sredo objavil poslovni portal Bloomberg, je predsednik slovenske vlade Miro Cerar napovedal, da bo Slovenija »zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih verjetno preložila prodajo Nove Ljubljanske banke«. Iz te izjave še ni mogoče sklepati, da vlada res začenja bolj suvereno sprejemati odločitve, ki brez dvoma lahko vplivajo na dolgoročno moč te države, da je torej konec vnetega prikimavanja finančnim trgom, evropski komisiji in Evropski centralni banki. A ker so finančni špekulanti in nanje vezani posredniki, ki računajo na zaslužke tudi pri tej prodaji, že začeli rožljati zoper vlado – češ da bo Slovenija izpadla neresno in druge floskule –, velja Cerarjevo izjavo podpreti.
