Grega Repovž
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Uvodnik
Zakaj naj bi država vzdrževala javno televizijo? Kakšen je razlog, da je to mednarodni standard resnih civiliziranih in demokratičnih držav, zakaj je to pri ocenjevanju neke države tako relevantno? Razlog je en sam: namen javnega TV-servisa je, da vzdržuje prostor javne razprave. Vzdržuje njegovo raven. To je tisto, kar namreč financiramo državljani. Televizija kot taka je od svojih začetkov finančno predrag medij, da bi se, če deluje po tržnih merilih, lahko izognila komercialnemu, delno tudi plehkemu. Televizija kot medijsko podjetje na trgu mora zadovoljiti tako širok in povprečen okus, da si vzdrževanja visoke ravni javne razprave preprosto ne more privoščiti. In to je edini resni razlog, zaradi katerega danes države oziroma državljani financirajo javno televizijo. Nekaterih stvari na trgu preprosto ni mogoče zagotavljati. Javna televizija pa naj bi zato zagotavljala tisto več, naj bi bila prostor tehtnosti, tudi zahtevnosti, pa naj gre za družbo, kulturo, šport ali otroške oddaje. Zato ima zakonsko urejeno financiranje.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Uvodnik
Sredi decembra 2015 so kriminalisti na podlagi odredbe, ki jo je izdala preiskovalna sodnica Deša Cener, pregledali stanovanje in poslovne prostore Andreja Širclja, poslanca SDS, nekdanjega prvega moža slabe banke. Šircelj naj bi kot vodja slabe banke še z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skupaj 2,7 milijona evrov. Toliko so bile namreč vredne svetovalne pogodbe, ki jih je Šircelj pomagal skleniti s štirimi podjetji, pri čemer je največji delež, 2,1 milijona, šel podjetju Quartz+Co. Šircelj naj bi že ob sklepanju dogovorov vedel, da naročenih storitev ta svetovalna podjetja ne bodo opravila, da so torej pogodbe fiktivne.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Uvodnik
Imenovanje nove ministrice za finance, dosedanje državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, je pospremilo bizarno razkritje časnika Finance: da je namreč Vraničar Ermanova aktivna članica nenavadnega društva Zdrava Atmosfera. Osnovna prepričanja društva sicer niso napačna: »V današnji družbi, ki je do te mere podlegla industriji in vladavini denarja, da človek izgublja svojo človečnost, je skrajni čas, da prebudimo vrednote, ki nam zagotavljajo človeka vredno življenje. Na svetu je vse več nasilja, vse manj je srečnih ljudi. Tehnološki napredek nam ne zagotavlja človeškega razvoja, celo več, vse bolj postajamo nečloveški, nesocialni in nesolidarni. Sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo ...« Malce dramatično, ampak drži. No, člani društva se srečujejo v kapelici pod frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu, pa v Slomškovi sobi celjske stolnice. Odnos z RKC je medsebojno toleranten.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Uvodnik
Pogled v 25-letno zgodovino odločitev slovenskih vlad nam razkriva nekaj ključnih napak, ki še danes ovirajo razvoj države. Vse so bile storjene iz ideoloških razlogov ali pa iz trme, zraven pa je bil nemalokrat tudi pohlep. Prva napaka je bila privatizacija družbenega premoženja. Ne sama privatizacija, temveč način delitve premoženja. Namesto da bi pomemben del premoženja dejansko prenesli v enega ali več varnih pokojninskih skladov in dolgoročno zagotovili stabilnost pokojninskega sistema – seveda bi skladi potem to premoženje lahko odprodajali oziroma spreminjali sestavo naložb –, je bil del razdeljen prebivalstvu in se pretežno prelil v tekočo potrošnjo, pomemben del pa je država prepustila pidovskim baronom, ki so iz tega oblikovali predvsem lastno premoženje. Le tisti del premoženja, ki so ga kupili oziroma pridobili delavci, je bil vsaj nekaj časa dolgoročno v funkciji razvoja podjetij. Pokojninski sistem smo morali zaradi pomanjkanja sredstev prvič reformirati devet let po osamosvojitvi in osem let po začetku prve faze privatizacije.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Uvodnik
Po poročanju nevladnih organizacij se na tako imenovani balkanski begunski poti ne dogaja nič dramatičnega, neprepustnost meja ni nič manjša, delež beguncev, ki želijo prestopiti meje, ni večji. A ne glede na to so začeli slovenski vladni politiki v zadnjih tednih ustvarjati ozračje, da prihaja nov begunski val. Od kod potreba ustvarjati vzdušje pričakovanja novega vala, s tem pa – glede na retoriko – vzdušje strahu in seveda nestrpnosti?
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Uvodnik
Najbolje je začeti s preprostim primerom. Z nepomembnim prometnim zamaškom, sicer eni izmed najpomembnejših tem v teh državi. Torej: ceste popravljajo po vsem svetu. In, še več, vsi jih popravljajo, ko je vreme lepše. Po navadi poleti. Enkrat tu, enkrat tam. Presenečenje: to ni slovenska posebnost, še več, ni dokaz korumpirane družbe. In ne gre za ostanke komunistične preteklosti ter balkanske nesposobnosti niti sodobnega kapitalizma. Nič od tega. Prometni zamašek je najbolj normalna zadeva na svetu. Nenormalno je le to, da je prometni zamašek v središču prestolnice tema osrednjih poročil in naslovnic časopisov. Če hočeš narediti nov odcep, moraš cesto zapreti. Ni znanost, je pa očitno v Sloveniji o tem malo znanega.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Uvodnik
Dve neumnosti se že leta ponavljata v Sloveniji. Izrekajo ju vsi po vrsti, z gotovostjo očividca prometne nesreče, ki se vedno znajde na prizorišču, izpraša vse, zvečer, ko zgodbo kot domnevni pričevalec že tridesetič ponovi, pa tudi sam več ne dvomi, da je bil zraven, ko je počilo.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Uvodnik
Dve državi, vsaka na svojem robu Evropske unije, danes določata evropsko prihodnost. Na eni strani Velika Britanija z nenavadno odločitvijo za izstop, na drugi strani Turčija z dokončno uvedbo trde, z vero podložene diktature predsednika Erdogana. Obe državi v svojih notranjih procesih Evropa ignorira, kot dolgotrajno bolečino, ki se je telo pač navadi, jo vzame za svojo. Na deklarativni ravni se tako državniki kot predstavniki unije odzivajo z jasnimi izjavami, a dejanj za njimi ni.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Uvodnik
Dolgoročni trendi v zaposlovanju se ne spreminjajo že zadnjih 20 let. Vse manj je zaposlitev za manj kvalificirane, bolj izobraženi in usposobljeni pa so na trgu prisiljeni sprejemati zaposlitve, za katere imajo presežno znanje in napačne kvalifikacije. Vse to se dogaja zaradi tehnoloških sprememb in vpetosti v danes že globoko globalizirano svetovno ekonomijo. Nobena vlada doslej ni zmogla temeljnega razmisleka o tem, kam usmeriti državno ekonomijo ali kar državo v celoti. Turizem ostaja na primer neverjetno rastoča panoga, ena redkih, ki po vsem svetu zmore ustvarjati vse večjo dodano vrednost in katere obseg se ves čas povečuje. Šele uspeh mestne občine Ljubljana, ki je v zadnjem desetletju iz prestolnice naredila nepričakovano turistično meko, je državni politiki dal misliti vsaj na tem področju. Zadnja vlada je nakazala, da vsaj delno razume pomen turizma, ko se je odločila turistične zmogljivosti v lasti družb Sava in DZS reševati oziroma ne prepustiti stihijskemu razpadanju.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Uvodnik
Dve leti Slovenija ni več v krizi, a varčevanje se nadaljuje. Pri čemer argument vlade, da s trdim nadzorom proračuna zagotavlja stabilnost javnih financ, načeloma drži: v trenutku, ko bi se trošenje države že delno nesorazmerno povečalo, bi to pograbile ocenjevalne agencije kot negativen in alarma vreden podatek, slovenski mediji bi v svoji znani maniri to razpihnili, omenjene agencije bi nato citirale medije in domnevno črno stanje slovenske ekonomije in še zaostrile negativne ocene, ker tako pač poročajo slovenski mediji itd. Spirala neumnosti, tako danes deluje ta svet. V tem smo že bili.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Uvodnik
»Radi pozabljamo, da v trpljenju ni nič odrešilnega: če si žrtev na dnu družbene lestvice, še ne postaneš nekakšen vzvišeni glas moralnosti in pravičnosti.«
—Dr. Slavoj Žižek, 22. januarja 2016, po silvestrskih spolnih napadih v Kölnu
Evropski pogled na begunce in priseljence je res svetopisemski. Pač, pričakujemo, da bodo svoje trpljenje in odnos naših družb do njih prenašali kot Jezus: da bodo odpuščali nam, ki moramo živeti svoja urejena življenja, da bodo razumeli nas, ki si ne moremo privoščiti pogleda na njih, da bodo razumeli naš strah, tudi rasizem, naše zavračanje, naš dogovor s Turčijo, naš naraščajoči nacionalizem in naše vse bolj eksplicitno sovraštvo. In če so enaki kot mi? -
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Uvodnik
Ker smo leta 2016, ženske ne tolerirajo seksističnih izpadov. Zveni stavek, ukraden z menija kanadskega premiera Justina Trudeauja, neumno? A to je vse, kar je mogoče o tem povedati. Danes se takšne stvari ne tolerirajo. Včasih so ženske zavzdihnile, stisnile ustnice in nekako pozabile. Danes pa ne. Ima kdo s tem težave? Res je, leta 2016 smo. A ko intelektualna elita začne na podlagi primera zavrženega seksizma pozivati k »odstranitvi« starih prdcev, češ problem so ti starejši, se velja zdrzniti. Opala! Vsak ima svojega cigana, kajne? Vsak ima koga, na kogar lahko počez vrže pripombo, eni pač na ženske, drugi na geje, tretji na begunce – a da potem tako spodrsne ravno tistim, ki so glas, na katerega vedno računamo, dejanska intelektualna elita današnjega trenutka?
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Uvodnik
Vlado zapušča njen edini prvokategornik, finančni minister. Edini politik z zgodovinskim spominom, z nedvomnim ugledom na svojem področju tako v akademskih kot mednarodnih političnih krogih. Je brezhiben strokovnjak, to je dokazal že drugič. To ne pomeni, da se moramo strinjati z vsako njegovo potezo, daleč od tega. Do socialnih ukrepov je bil trd, čeprav tudi ta očitek ni čisto resničen: ne gre pozabiti, da je sprostil rast plač, česar si pod pritiskom Evropske unije doslej ni drznil storiti nihče od ministrov v času krize. Šele čas bo pokazal razliko med tem, kar je deklarativno govoril, in tem, kar je počel. Dejstvo je, da mu je primanjkljaj uspelo zmanjševati ob rasti odhodkov. Že danes je vidno, da je Sloveniji na pogajanjih z Evropsko komisijo izboril nekatere oprostitve in drugačno finančno politiko, kot jo je zapovedovala komisija, ni pa tega razglašal. Ker bi to škodovalo tako državi kot njemu že v naslednjem krogu pogajanj. Mramor že drugič z ministrskega položaja odhaja z dobrimi rezultati.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Uvodnik
V senci dogajanja v Luki Koper je predsednik republike Borut Pahor predlagal kandidata za nova ustavna sodnika, Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Že ves čas je bilo jasno, da bo predsednik zagotovil mesto kandidatu, ki ga bo podprla SDS, torej Šorliju. Pahorju ne gre pripisovati kakšnega čustvenega vzgiba, naklonjenosti SDS ali Šorliju, gre za preračunljivost. SDS mu je zagotovila tiho podporo pri kandidaturi za predsednika republike, zelo očitno pa na podporo računa tudi ob naslednji, že napovedani kandidaturi, zato pač naredi SDS ali njenemu predsedniku redno kakšno uslugo. Janši Pahor na položaju predsednika republike izrazito ustreza.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Uvodnik
Naravnost pretresljiva je primerjava podob dveh proslav. Tiste prve ob nastanku države, ko je bil ljubljanski Trg republike napolnjen do zadnjega kotička, povabljeni gostje in funkcionarji pa so bili tako blizu množice, da so se lahko z njo tudi pogovarjali, ter tiste, ki smo jo videli prejšnji teden, tokrat na novem ustaljenem prizorišču velikih proslav, ljubljanskem Kongresnem trgu. Tokrat so politično, diplomatsko in gospodarsko elito od mimoidočih – proslave že dolgo niso zasnovane tako, da bi bili državljani nanje dejavno povabljeni, mišljeno je, da si jih ogledajo na televizijskih zaslonih – ločevale ograje, postavljene tako, da stika res ni moglo biti.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Uvodnik
Je mogoče, da po skoraj dveh letih predsednik vlade Miro Cerar ponavlja zgornjo prazno izjavo tudi ob primeru Luke Koper? Mar res misli, da je to izjava, na podlagi katere bodo volivci rekli, da je ta človek vreden njihovega zaupanja? Pa zakaj bi imeli koga za predsednika vlade, če je njegovo osnovno in razširjeno sporočilo, da se ne bo ukvarjal s temeljnim, kar dela neko državo in njen geostrateški položaj v tem stoletju, torej z njenim premoženjem, ter da bo to prepuščal nekaterim drugim ljudem, za katere pa ni pripravljen niti jamčiti, ker češ, saj so neodvisni? Ker še hujša je namreč njegova naslednja napoved: »Če pa se bo ugotovilo, da je katerikoli funkcionar, ki sodi v pristojnost vlade, storil kaj napačnega, bo moral za to odgovarjati.« Kaj če bi se s presojo usposobljenosti svojih sodelavcev, če jim je zaupal odločanje o temeljnih vprašanjih, ukvarjal že zdaj, vnaprej? In kaj je zanj napačna odločitev? Morda le korupcija, ta izpeta floskula? Ali pač uničenje Luke Koper? Ali se diskontirani prodaji NKBM ne reče nekaj napačnega? Je kdo že odgovarjal? Je kdo odgovarjal za vse napačnosti, ki so jih storili glede Telekoma?
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Uvodnik
Ilirska Bistrica je pomemben volilni okraj za stranko DeSUS. In ker volitve nikoli niso oddaljene več kot štiri leta, so politične stranke ves čas v pripravljenosti. Ta teden se je izkazalo, kako zelo so pomembne lokalne zadeve ene stranke, cela koalicija se lahko zamaje zaradi njih. Tako je DeSUS odrekel podporo ministrici Anji Kopač Mrak, ker slednja noče vplivati na potek imenovanj v zavodu Dom starejših občanov v Ilirski Bistrici, kot rečeno, pomembnem volilnem okraju stranke. Ali kot je to prostodušno opisal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša: »Mi želimo na ravni različnih zavodov, kot so domovi starejših občanov in centri za socialno delo, politiko dejansko s prisotnostjo naših predstavnikov na nek način kreirati.« In ko so ga novinarji vprašali, mar gre res za upravljanje prav določenega doma upokojencev, je mirno priznal, da je bila to ena od tem, ki so jo odprli.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Uvodnik
Danes je že malo pozabljeno, a ko je razpadala Jugoslavija, so bili najbolj neverjetni ljudje, ki so živeli v Beogradu in so od časa do časa obiskali domačo republiko. Daleč od Beograda je bilo vse jasno, procesi v jugoslovanski federaciji vidni, toda tisti v Beogradu, kot da jih niso videli. Zdelo se je, kakor da se delajo, kakor da nočejo videti, kaj se dogaja v državi – vendar se danes zdi, da res niso videli. Ko pa so v nekem trenutku dojeli, da je konec, je bil šok zanje res hud. Nenadoma so se zavedeli, da se jim je v temelju zamajalo življenje, da se morajo odseliti, da se je njihova prihodnost temeljito spremenila. Tako je v prejšnjih mesecih strlo tudi britanske uslužbence v Bruslju – nenadoma se je nekaj tisoč zaposlenih zavedelo, da se bo morda čez nekaj mesecev zanje začelo vse zapletati. Pač osebno so se zavedeli, o čem se sploh vsi pogovarjajo. Saj bo trajalo, a lahko, da je zanje nekega življenjskega obdobja konec. Nenadno spoznanje pač.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Uvodnik
Ta teden je Mednarodni denarni sklad (MDS) objavil analizo treh svojih vodilnih makroekonomistov o neoliberalizmu – in slovenski mediji so pretežno, tako kot večina vzhodnoevropskih, uspešno spregledali objavo, kar seveda ni presenečenje. Jonathan D. Ostry, Prakash Loungani in Davide Furceri so vrh pameti MDS, tisti, ki že leta opozarjajo, da je bila dolgoletna politika MDS napačna in da jo je nujno spremeniti, so del ekipe Christine Lagarde, ki kot direktorica sklada že leta bije bitko s skladom samim, namreč njegovo naravnanostjo.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Uvodnik
Velike ljudi prepoznaš po poštenosti do lastnih preteklih dejanj. Da zmorejo s časovne distance tudi na svoja dejanja pogledati skozi neko pošteno prizmo. V Sloveniji imamo politika, ki to sposobnost vedno znova dokaže, tudi na primer, ko govori o svojih partijskih letih. Nobenega samopoveličevanja, opravičevanja, pač trezno umeščanje zgodovine v čas. Nobene pompoznosti, nobene samohvale. Iz Mladininega arhiva je na primer ravno te dni zaradi obujanja spominov na dan mladosti pogledala izjava Milana Kučana iz leta 2007 o plakatni aferi, ki jo je leta 1987 zakuhala slovenska ZSMS z Novim kolektivizmom in s katero je slovenska mladinska organizacija rušila še enega od simbolov komunističnega režima, štafeto mladosti, Kučan pa je bil tisti, ki je s položaja šefa partije namere ZSMS ustavil. In Kučan leta 2007 ni imel težav jasno priznati zgodovine: »Plakatna afera je eden od mejnikov v procesu rušenja jugoslovanskih ritualov, zavračanja vsiljevane ikonografije, opozarjanja na izpraznjenost ideologije in na nesmisle politične prakse. Mlada, intelektualno in politično angažirana generacija v ZSMS, ki se je ideološko neobremenjeno odzivala na realnost doma in v svetu, je to počela sistematično in s tem vztrajno utrjevala prostor slovenski civilni družbi in alternativnim političnim razmislekom.« Prav ta zmožnost je tista, ki mu je toliko let zagotavljala izvoljivost na predsedniški položaj tudi v demokraciji. Pač poštenost.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Uvodnik
Se bo Avstrija pridružila falangi držav, kot so Madžarska, Poljska, Finska in Švica, v katerih že zdaj vladajo ali sovladajo skrajni desničarji? To je stavek, ki so ga v članku o Avstriji zapisali novinarji tednika Der Spiegel Hasnain Kazim, Katrin Kuntz, Walter Mayr, Barbara Supp. Nacionalpopulisti zavzemajo eno državo za drugo. V Sloveniji premika volilnega telesa ne bomo še nekaj časa preverili na volitvah, saj so bile zadnjič, leta 2014, vse ključne volitve praktično združene. A premik v volilnem telesu se dogaja tudi pri nas: volilno telo se močno premika proti desnemu populizmu. Premaknil se je v zadnjega pol leta, ko so postale misli, ki so prej veljale za nedovoljene, nespodobne in necivilizirane, del vsakdana. Danes je dovoljeno javno izražati sovraštvo. Danes je dovoljeno javno govoriti rasistično. To je naredila politika. S tem se je največ spremenilo. A brez podlage ne bi šlo.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Uvodnik
Okrožno sodišče v Haagu je 16. julija 2014 odločilo, da je Nizozemska kot država soodgovorna za poboj 300 Bošnjakov ob genocidu v Srebrenici julija 1995, ker jih nizozemski vojaki niso zaščitili. Po odločitvi sodišča je tako morala nizozemska država sprejeti odgovornost za to, kar se je zgodilo julija 1995, ko sta bili Srebrenica in Žepa uradno varovani območji Združenih narodov, a na koncu postali smrtonosna past, pri čemer so sile Republike Srbske v genocidu pobile skupaj osem tisoč Bošnjakov. Nizozemsko državno sodišče – haaško sodišče za vojne zločine je primer zavrnilo – je zato leta 2014 lastni državi naložilo, da se mora z družinami omenjenih 300 žrtev dogovoriti za odškodnino. Nizozemski vojaki so bili kot del modrih čelad vključeni v mirovne misije Združenih narodov med vojno v Bosni in Hercegovini. A odškodnine so bile le zadnje dejanje, pred tem pa je prav ta odločitev povzročila padec nizozemske vlade, v temelju zamajala politična razmerja med političnimi strankami na Nizozemskem, predvsem pa povzročila dolgotrajna etična prevpraševanja v državi – namreč koliko je za to odgovorna družba s svojim gledanjem stran in zadovoljitvijo z odgovorom, da zločinov niso storili Nizozemci. Dolgo časa je bila Srebrenica kot vprašanje odgovornosti pač odrinjena – nato pa je na Nizozemsko legla odgovornost za ta poboj, najhujši na območju Evrope po drugi svetovni vojni.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Uvodnik
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je z odločitvijo, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o treh zakonih, ki so jih vložili z davčno politiko nezadovoljni državljani, požel nemalo odobravanja. Še pravniki se niso mogli izogniti dikcijam, kot je: »gre za šolski primer zlorabe pravice do referenduma«. Brglez se je pri ravnanju skliceval na dejstvo, da so pobudniki referendumov pač zlorabili zakonodajo – in njegova dolžnost je, da to zlorabo prepreči. Pri čemer je to seveda res: pobudniki referendumov so namreč ves čas jasno sporočali, da načrtno zlorabljajo možnost, da začasno blokirajo zakone, da bi jih s tem oblast opazila – da bi se torej ta začela z njimi pogajati.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Uvodnik
Načelno se ne lotevam analiz narodnega značaja, sicer priljubljenega žurnalističnega in komentatorskega žanra. Ne zgolj zato, ker so te analize avtorasistične, ampak ker je to pač preveč preprosto, v resnici pa tudi poniglavo in malo zanikrno. Kar pa ne pomeni, da ljudje takšnih analiz ne berejo radi – že sam osnovni slog takšnega pripovedništva je prijeten in lepo vleče bralca. Podobno velja za radijske in televizijske voditelje, ki odnos s poslušalci in gledalci gradijo na cinizmu. Vsi se malo hahljamo lahnim praznim ciničnim pripombam, ki jih z nekaj spretnosti, a brez poznavanja katerekoli materije prenekateri voditelj strelja malo tja, malo sem – predvsem pa po vseh, kar tudi nekoliko manj preprostemu poslušalcu zlahka daje občutek, da ima opraviti s pogumnim osebkom, ki se drzne vtakniti v vsakega. Ne govorimo o kakem resnem, izdelanem, redkem in finem cinizmu, tej redki gorski roži, ki jo je tudi na straneh Mladine nekoč gojil Marko Zorko, temveč o kisli brozgi, ki se vse bolj razliva povsod, odkar je prvi izmed cenenih cinikov dobil to gomilo posnemovalcev. Podobno se je zgodilo z analizami narodnega značaja – zaradi enega ali dveh, ki sta bila v tem vsaj izvirna in pri tem tudi izrazito pismena, zdaj ta šund zavzema vse medije, še vremenarji bi to počeli, pa jih omejuje samo področje poročanja.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Uvodnik
Ena zgodba je bolj iracionalna od druge.
Vlada je pretekli teden začela sproščati cene goriv. Po vseh liberalizacijah in privatizacijah, uvajanjih tržnih razmer ima morda slehernik razprav o teh temah res že dovolj, vse več ljudi o tem noče več niti poslušati. A gre za odločitev, ki brez dvoma pomeni samo eno: povišanje maloprodajnih cen vseh goriv. Vlada želi liberalizirati cene vseh goriv, sicer postopno, manj opazno. Najprej je liberalizirala cene 98-oktanskega bencina in kurilnega olja, naslednji korak naj bi bila liberalizacija cen vseh goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in na obmejnih območjih, na koncu pa popolna liberalizacija. Za postopnost so se odločili, da bi ublažili morebitni negativni odziv javnosti. -
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Uvodnik
Sociolog in Dnevnikov kolumnist Tomaž Mastnak je eden najbolj neizprosnih kritikov Evropske unije v Sloveniji. Iz meseca v mesec kruto nastavlja ogledalo tako uniji in skupnosti kot njenim organom. Ponavlja, da je unija kot taka nedemokratična oblast in da ni mogoče biti kritik današnjega kapitalizma, ne da bi bil hkrati neizprosen nasprotnik unije.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Uvodnik
Res je noro, kako danes iščemo in čakamo neke Ize Login in Dejane Zavce, da bi nanje kazali, češ, poglejte jih, davčne utajevalce. Davčne oaze so osnova delovanja današnjega kapitalizma. Na davčnih oazah vse skupaj temelji. Še več: država, torej republika Slovenija, danes vse velike posle, prodajo državnega premoženja, opravlja prek davčnih oaz – in z njimi soglaša, ker so pri nas pripravljena kupovati le podjetja, ki pri nas ne bodo plačala davkov. Resnica je torej bolj nora. Davčne oaze so današnji kapitalizem. Davčne oaze so v današnjem svetu bolj legitimne kot socialna država, bolj normalne kot brezplačni vrtci in javne šole. Predstavniki podjetij iz davčnih oaz lahko vedno pridejo do ministrov. So spoštovani. Pri njih najemajo države kredite. Najemajo jih za svetovalce. Od njihovih mnenj so odvisne ocene tako držav kot podjetij. Morda se je vseeno sicer lažje zgražati nad Zavcem – ker potem slika ni tako črna.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Uvodnik
Bilo je na enem od zadnjih velikih zborovanj, ki so nato 27. februarja 2013 botrovali padcu vlade Janeza Janše. Stali smo pred sodiščem in na enem od tovornjakov, za katerimi smo hodili, je govornik nenadoma začel tlačiti vse v isti koš. Golobič, ki je bil takrat že daleč v politični preteklosti, se je nenadoma znašel ob Janši. Kučan je bil nenadoma gotov, takoj za Kanglerjem. Direktorji so bili krivi že po funkciji. Enkrat politik, kriv. Kdor je dobil javni denar, kriv. Vsi so bili isti, na listo za odstrel se je lahko uvrstil kdorkoli …
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Uvodnik
Tempirana bomba iz prihodnosti
Ko je Slovenija z letom 2000 uvedla nov pokojninski sistem, je bilo ravno obdobje največjega obilja, čas visoke gospodarske rasti in ekonomskega preroka Francisa Fukuyame, ki je napovedoval, da je rast večna, da se nikoli več ne bo ustavila. Bil je čas, ko so Slovenci kupovali stanovanja, brezposelnost se je zmanjševala, zaposlenost rasla, bili smo tik pred vključitvijo v Evropsko unijo in kazalo je, da bomo čez nekaj let prva vzhodnoevropska država, ki bo uvedla evro. Zato so bili rezi v pokojninski sistem ostri: prešlo se je na domnevno edino logičen tristebrni pokojninski sistem, ki je predvideval močno zmanjševanje deleža pokojnine posameznika iz solidarnostnega sistema in povečevanje deleža bodoče pokojnine iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. In dejansko so se prva leta tudi zaradi davčnih olajšav za posameznike in podjetja zaposleni množično vključevali v dodatno pokojninsko zavarovanje in zdelo se je, da bo prehod v novi pokojninski sistem, ki ga je zahtevala močno zmaličena demografska slika, uspešen.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Uvodnik
Združena levica, zveza treh strank s šestimi poslanci v državnem zboru in manjšim številom občinskih svetnikov, začenja svojo transformacijo v pravo politično stranko. Najmočnejša stranka koalicije, Iniciativa za demokratični socializem (IDS), bo kot zadnja izmed treh strank v začetku aprila odločala o tem, ali se naj začnejo pogajanja z drugima dvema strankama, TRS – Stranko za trajnostni razvoj Slovenije, in DSD – Demokratično stranka dela, o preoblikovanju v eno stranko. A četudi se IDS za to ne odloči in se morebiti celo razcepi ob tem vprašanju, je že zdaj jasno, da bo Združena levica v tem letu doživela zelo verjetno transformacijo v eno stranko. Morebiten razcep IDS bo proces nastanka stranke Združena levica dejansko le še pospešil, bo pa bolj turbulentno vse skupaj – a tudi to je nekaj običajnega. Spomniti se velja združitvenega kongresa LDS leta 1994, ko so nekateri odhajali in ustanavljali svoje stranke, a na dan združitvenega kongresa na Bledu je bila pač zanimiva le tista zgodba, za katero je stal Janez Drnovšek z novim vodstvom stranke. Ostali so kaj hitro končali na smetišču politične zgodovine.
