Grega Repovž
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Uvodnik
Predlog sprememb zakona o pooblastilih policije, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, je pa v zadnji fazi usklajevanja, se bere kot slovenska patriotska zakonodaja: gre za predlog, ki je sprt z osnovami človekovih pravic, saj uvaja nesprejemljiv nadzor nad državljani. Pod krinko boja zoper domnevno naraščajočo nevarnost, ki v očeh te vlade oziroma notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar zelo očitno izhaja iz beguncev, se vsak državljan oziroma vsak, ki zgolj vozi avto po slovenskih avtocestah, spreminja v potencialnega kriminalca. Pri čemer se v Sloveniji na področju varnosti ni zgodilo čisto nič takega, kar bi dovoljevalo notranjemu ministrstvu zgolj pomisliti na dodatno represijo, ki jo predlaga. Nasprotno: Slovenija je še vedno iz leta v leto bolj varna država, ne glede na dogajanje okoli nas. A očitno je, da želi vlada begunsko krizo, domnevno latentni terorizem in na drugi strani povečano nestrpnost izkoristiti za zelo resno omejevanje demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Če ne bi bilo na papirjih glave slovenskega ministrstva za notranje zadeve, bi si mislili, da gre za predlog iz kakšne z demokratičnimi standardi zelo skregane države.
-
Čeprav se zdi, da se dejansko ni nikomur nič zgodilo, je dogovarjanje med policisti, da bodo poskusili ujeti morebiti vinjenega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja za volanom in ga s tem diskreditirati, prekleto resna zadeva. Ne gre namreč za Koprivnikarja, ampak za slehernika, ki je lahko vedno izpostavljen tovrstnemu nadlegovanju. Če se policisti na Facebooku malodane javno dogovorijo, da se bodo s svojimi pooblastili izživljali nad ministrom, se toliko lažje in prej dogovorijo, da bodo to naredili nekomu, ki nima ne funkcije ne moči.
-
Leta 1994 je pokojni Janez Stanič, starosta slovenskega novinarstva, v Sobotni prilogi Dela objavil članek »Učiti se od nacistov«. A članek ni govoril o Janezu Janši, ampak o novinarjih, ki so izgubili kompas in so mislili, da je svet Janez Janša. Da, od takrat je minilo že 22 let, pa smo še vedno na istem. Slovenija s svojim avtoritarnim populistom, ki se danes ne sramuje uporabljati predelanih citatov Adolfa Hitlerja, bije dolgotrajnejši boj, kot ga ima katerakoli evropska država – in nobena država nima opravka s tako izkušenim populistom. Vsi so mladiči proti njemu, od Marine Le Pen do Viktorja Orbana. Janez Janša to državo na tem norem vrtiljaku vrti že od leta 1992, ko so se prvič začeli kazati znaki, da ni tako predan demokratičnim načelom. Izkoristi vse, izkoristil je izbrisane, izkoristil je Rome – vedno iz ljudi izvablja najnižja čustva.
-
Kritike (resne kritike) nastopa predsednika republike Boruta Pahorja v oddaji Na žaru povezuje skupna osrednja ugotovitev: nespodobno in nesprejemljivo je, da predsednik republike nastopa v takšni oddaji. A to ne drži. Seveda lahko tudi predsednik republike nastopa v oddajah, kot je ta. Težava ni v oddaji, ne v žanru, ne v formatu, ne v tem, da gre predsednik republike v takšno oddajo. Tisto, kar je pri vsem skupaj res narobe, je zgolj ta človek: Borut Pahor. In zdi se, da je Lado Bizovičar, ko je v uvodu motovilil o tem, da je vse normalno in v redu, vedel, v čem je težava. Če se danes primerjata nastop takrat še predsednika republike Milana Kučana v oddaji Res je in nastop Boruta Pahorja v oddaji Na žaru, je treba biti jasen: da, v bistvu gre za podobni oddaji, vsaka je iz svojega časa, Kučanov nastop je bil ok, Pahorjev pa ne. A ne zato, ker predsedniki ne bi smeli nastopati v takih oddajah, ampak ker je Pahor neprimeren za – predsednika republike. In s tem, ker je neprimeren predsednik republike, je tudi neprimeren gost oddaje Na žaru. Da gre Pahor kamorkoli, kjer bo kdo pokazal vsaj minimalno zanimanje za njegove vragolije (to je domet slovenskega predsednika, pač zganja vragolije), vemo: verjetno je bilo Pahorja za gosta oddaje Na žaru lažje dobiti kot pa samega Bizovičarja v uvodno oddajo.
-
Konec preteklega leta je evropska komisija (v njenem imenu podpredsednik Frans Timmermans) Poljski zagrozila zaradi vladnih posegov na področju javnih medijev – govorilo se je celo, da bi lahko EU zoper svojo članico prvič v zgodovini uporabila t. i. evropski mehanizem za varstvo pravne države – gre za odvzem glasovalnih pravic na ravni unije. Seveda se ni zgodilo nič od tega; ko je Poljska začela rožljati, je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker nemudoma izjavil, da problema medijev in pravkar politiki pokorjenega ustavnega sodišča ne gre dramatizirati, saj »si vendar želimo prijateljske in dobre odnose s Poljsko«.
-
Res, kje pa je OZN? Kaj so že modre čelade? Svet je danes v resnici že čisto drug, a spremembe so ravno dovolj počasne, da kot skuhane žabe spregledamo, kaj vse se je spremenilo. Toda še pred petnajstimi leti se nobeno mednarodno posredovanje ne bi zgodilo brez vsaj resnega preigravanja v varnostnem svetu. No, razlogov za izgubljeno vlogo OZN je več, med njimi zagotovo Jugoslavija in njen razpad. Takoj zatem pa že napad voljnih na Irak.
-
Velja opazovati, kaj se dogaja na Hrvaškem. In to z resno zaskrbljenostjo. Hrvaška je naslednja država, kjer je oblast prevzela drugorazredna klika političnih nevednežev, ki so politiko spremljali le na kavču, v kafani in ki o politiki, državi, kulturi, politiki kot znanosti in vednosti, monetarni ekonomiji in tako naprej ne vedo nič – znajo le instiktivno govoriti razne domoljubne floskule in vse, kar je še v naboru velikobesedja. Zakaj torej opazovati Hrvaško? Da ne bomo tudi pri nas najpozneje na rednih volitvah, morda pa že prej, z enakim začudenjem kot Hrvati danes vili rok in se čudili, kaj se nam je zgodilo – z zavedanjem, da se norost pri naših sosedih šele začenja. Seveda, Zoran Milanović je bil slab predsednik vlade. A zamenjava na Hrvaškem se ni zgodila s slabega na slabšega, ampak je oblast na Hrvaškem prevzel neki drug svet, neki drugi vzorci, neki način razmišljanja, ki vsakega omikanega in elementarno prosvetljenega človeka lahko spravi le v obup. In Evropa ne bo ukrepala: žal je ta vlak že zamudila z molkom glede Madžarske, Danske in ne nazadnje z mencanjem glede Poljske.
-
Kaj napelje človeka, ne kateregakoli, kaj napelje predsednika vlade, da natisne A4-list, nanj napiše »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.« in ga nato ves dan nosi z enega srečanja na drugo in ga postavlja predse? Izognimo se zdaj obsojanju, zgražanju, tej preprosti reakciji na nenavadno dejanje, in se z vso resnostjo vprašajmo: Kaj je tega človeka napeljalo na to?
-
Ko je v ponedeljek iz monitorja pogledal naslov Samomorilski napad v Istanbulu, mi je šla skozi možgane ena sama misel: Samo naj med mrtvimi ne bodo Nemci, naj ne bodo Nemci.
Seveda so bili Nemci. Razen enega. -
Nekaj dni po referendumu o zakonski zvezi je poslanka SMC Jasna Murgel na enem od socialnih omrežij zapisala danes sicer že izbrisan stavek: »Naslednje leto menjamo ustavne sodnike.« Seveda se je nanjo usul plaz zmerljivk z desne, kako si vendar drzne izraziti kot političarka željo po drugačnem ustavnem sodišču, ker v podtonu je Murglova zapisala, da je ustavno sodišče tisto, ki je vprašanje, ki po naši ustavi evidentno nima kaj iskati na referendumu, dalo v ljudsko presojo – iz evidentno političnih, celo politikantskih razlogov. A kot je bilo razumeti v SMC, so bili nezadovoljni tudi njeni kolegi iz stranke in vrha vlade, češ, to ni primerna raven debate za poslanko. Lahko da si vsi podobno mislijo o ustavnem sodišču, ampak to mnenje izražati javno pa ruši avtoriteto ustavnega sodišča in politike, škoduje ugledu itd. In SMC.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Uvodnik
Ko je javnost izvedela, da so kriminalisti spet pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću in da imajo tokrat na podlagi preiskav dokaze o prejemanju podkupnin, je bil hipni odziv jasen: ne glede na to, da postopki še trajajo, mora ljubljanski župan odstopiti in s tem zavarovati neke elementarne standarde. Ker to je v resni državi politični standard pri tako hudih obtožbah, kakršne spet letijo nanj. Seveda je bila ob tem takoj tudi misel, da bi to moral storiti že pri prejšnjih začetih preiskavah, ugotovitvah protikorupcijske komisije itd. Ker če že na desnici (v tej poenostavljeni različici politične delitve) tega niso zmožni in jih nova preiskava v primeru slaba banka in Šircelj – ki kaže, da so potvorili ustanovitev državnega organa in neznano kam odpeljali državne milijone evrov – prav nič ne gane, se vsaj na t. i. levi strani s tem preprosto ne moremo sprijazniti. Ker če se tako dosledno ne odzovemo, potem ne ostane nič več – potem je kraja legitimna, nekaj normalnega za to državo, potem smo pač ena tistih »kavbojskih držav«, kjer politiki kradejo in se jim nič ne zgodi. Res želimo biti taka država?
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Uvodnik
Vam je ime Društvo za zdravje naroda poznano? Verjetno še ne. Gre za lobistično organizacijo na področju zdravstva, za katero stojijo tisti, ki poskušajo čim večji delež javnega denarja v zdravstvu preusmeriti v upravljanje zasebnikom. Gre za klasični neoliberalni lobistični pristop.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Uvodnik
Že drugič v zadnjih treh tednih se je ponovila zgodba o krivici, ki naj bi se dogajala Sloveniji: spet nismo dobili vabila na srečanje držav, ki jih je begunska kriza najbolj prizadela. Mar ni hecno? Po svoje naša država dela vse, da nas ne bi šteli mednje. A ko se sestanejo države, ki begunce dejansko sprejemajo, smo užaljeni in hočemo biti zraven. Kakšna nečimrnost, tako značilna za majhne.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Uvodnik
V drugem letu gospodarske rasti so slovenska združenja delodajalcev spet tam kot pred krizo. Kot da se ni nič zgodilo, kot da ni država investirala naravnost enormnih sredstev v oživitev ekonomije – kaj pa je drugega sanacija bank –, kot da ni bilo vse ravnanje zadnjih vlad namenjeno le izboljševanju gospodarskega položaja. V zadnjem mesecu so se vrnili k svojim poenostavitvam, tudi lažem, zavajanju o grozljivi obdavčitvi dela v Sloveniji, pri čemer je ta država po obdavčitvi dela pod evropskih povprečjem, poleg tega pa je slovensko gospodarstvo znotraj EU tudi sicer konkurenčno, ker je cena dela primerjalno nizka. Zavajajo tudi o obdavčitvi dobička, ki je med najnižjimi v Evropi, če seveda izločimo davčne oaze. Z drugimi besedami: nobene refleksije, kot da je bilo dovolj, da so rekli, da tudi oni obsojajo tajkunizacijo, nič pa o tem, da je bil strm padec Slovenije v veliki meri posledica dejstva, da je bila pretežna pretekla razvojna pot zgrajena prav na zmanjševanju stroškov dela in povečevanju delovne obremenitve, ne pa na novih tehnologijah in naložbah. Seveda, kot slovenski delodajalci oziroma menedžerji s tem nimajo nič. Pri čemer so zaposleni na drugi strani krizo trdo plačali, več kot 60.000 z izgubo službe, velika večina pa z zmanjšanjem plač ali vsaj dolgoletno stagnacijo, ki še kar traja, poleg tega pa so se v kriznem in pokriznem obdobju malodane povsod delovne obveznosti bistveno povečale, ugodnosti države blaginje pa so bile prav tako okleščene.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Uvodnik
Muslimanke nosijo več različic rute, ki je zunanji znak podreditve družinski in družbeni hierarhiji. To je glavni namen te opreme, s svojo opremo – namenoma uporabljamo ta izraz – sporočajo, da so se prostovoljno ali na podlagi tradicije sprijaznile z družbenimi vlogami, kot jim jih predpisuje vera ali pa zgolj položaj v družini. Še več: pogosto se tega celotne družine držijo le v javnosti, ker jim to pač zagotavlja neki družbeni položaj. Neredko torej sploh ne gre za vero, ampak za družbeno normo. Razpon nošenja rut je torej v muslimanskem svetu izredno širok, nov in čisto drug okvir pa dobi, ko se te družine ali ženske preselijo ali živijo v drugih državah: nekatere, v sodobnem času jih ni tako malo, nosijo rute tudi le kot znak upora zoper to družbo in zoper odpor te družbe do islama. Razlogov je res veliko, a kakorkoli obračamo: večina ruto mora nositi, ruta je znak, da ima moža in družino, znak, da je ta ženska v posesti moškega in družine. Na rute torej lahko gledamo zelo trdo, neizprosno – lahko celo rečemo, da so kot Davidova zvezda na plaščih Židov. Lahko pa tudi kot na poskus ubranitve lastne identitete. To se dogaja zlasti v državah, kjer muslimane tako ali drugače zatirajo.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Uvodnik
Ta teden je v svetovno javnost filozof Slavoj Žižek spustil presenetljivo besedilo, ki sta ga sicer napovedovali že vsaj dve predhodni, zadnjega objavljamo tudi v Mladini. Besedilo je presenetljivo, odzivi so močni, Žižek ni požel navdušenja levega občinstva, napadi nanj so ostri. Žižka seveda ne gre podcenjevati: ne le, da je vedel, kaj piše, vedel je seveda tudi, kakšni bodo odzivi. A ni namen v tem prispevku secirati Žižkovega besedila. Ne gre namreč za vprašanje strinjanja z Žižkom – besedilo je pomembnejše in večje od tega vprašanja.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Uvodnik
Z vzklikom »Champagne, please!« se je na novico iz domovine, da se slovenski in hrvaški specialci gledajo prek žičnate ograje, odzval moj prijatelj iz Berlina. Ko pridejo stvari tako daleč, namreč ni več prostora za »nas«, tukaj nas več ni, prostor zasedejo drugi, ljudje vojaške govorice in dejanj – mi pa lahko le z grozo opazujemo, v kakšno zmaličeno stvarnost se je spremenil naš svet in kaj ga je zasedlo. Lahko se le še naslonimo nazaj in upamo na najboljše. To ni naš svet. »Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil,« je o takšnih situacijah zapisal Stanislaw Jerzy Lec.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Uvodnik
Danes je že pozabljena izjava nekdanje ministrice za obrambo Ljubice Jelušič, ki je leta 2011 rekla, da bi Slovenci Kitajce lahko usposabljali za vojskovanje v visokogorju. Že takrat je zvenelo prepričljivo, češ, saj res, to pa znamo, če kaj, gorniki in alpinisti Slovenci res smo. A resnica je pač drugačna: Slovenci Kitajce lahko naučimo bolj malo. Na Kitajskem je devet od 14 svetovnih vrhov, višjih od 8000 metrov, več kot sto vrhov, ki presegajo 7000 metrov, in več kot tisoč vrhov, ki so višji od 6000 metrov.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Uvodnik
Srce vsakega o demokraciji in človekovih pravicah prepričanega državljana je moralo v sredo poskočiti od veselja, ko je Radio Študent sporočil, da jim je uspelo zbrati več kot 2500 podpisov. Z njimi so preprečili uveljavitev sprememb zakona o obrambi, ker jim mora državni zbor zdaj dati rok za zbiranje overjenih podpisov za razpis referenduma. Do vsebine zakona in sprememb še pridemo, a za državo je pomembno, da se ta družbeni angažma zoper povečevanje represije vedno znova izkazuje tudi med najmlajšimi aktivnimi prebivalci. Če so namreč starejše generacije avtomatično občutljive za vojaško represijo že zaradi JLA, pri mlajših stvari niso tako samoumevne, z vojsko nimajo tako slabih izkušenj, ne spomnijo se na primer sojenja zoper JBTZ. In večina žal ne pozna podrobnosti Janševe zlorabe vojske v politične namene, ki se je končala z napadom na civilista v Depali vasi in Janševim odhodom z mesta ministra za obrambo.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Uvodnik
Dobrodošli, novi sodržavljani!
Prejšnji teden je ameriška revija Time izšla s preprostim in velikim naslovom na naslovnici: Eksodus. Pogled od daleč na tisto, kar doživljamo v delu Evrope, zadnji teden pa v vsej intenzivnosti tudi v Sloveniji, izostri sliko v njeni pravi dimenziji. Da, dogaja se nekaj izjemnega, nekaj zunaj vseh naših pričakovanj in vednosti. In danes se je treba sprijazniti, da se naš svet – ta Evropa in ta Slovenija – za vedno spreminja. Čeprav ne prvič na ta način. Od kod so že prišli Slovani, navsezadnje? Evropejci smo tako selitev tudi že doživeli, konec 19. stoletja si je desetine milijonov Evropejcev odšlo izboljševat življenjsko raven v obe Ameriki, Italijanov nekaj milijonov, Slovencev pa 250 tisoč.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Uvodnik
»Evropa, ki je vse svoje bogato znanje posvetila ženskam, tkanini, žogam in strojem, ne ve, kje naj začne, česa naj se loti in kam naj se pravzaprav odpravi, v grozi pred svojimi lastnimi utvarami, v protislovju s svojimi intimnimi lažmi, bogata kot še nikoli poprej, a prazna in dolgočasna kot izpeta gramofonska plošča.«
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Uvodnik
Predsednik vlade Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta ta teden izpeljala – zapakirano v odločitev vlade – mnogo pogumnejšo potezo, kot se jima priznava. In od tega tedna je slovenska vlada v mali vojni – s trojko in finančnimi trgi. Mar nismo to od nje zahtevali že nekaj časa in jih zaradi domnevne ponižnosti celo zasmehovali?
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Uvodnik
Leto dni vlade dokončno potrjuje redke zapise iz časa volilne kampanje leta 2014 in ob imenovanju Mira Cerarja za predsednika vlade: volivci so na zadnjih volitvah največ glasov namenili politično konservativni stranki. SMC je po vseh prvinah desna stranka. In to je nekaj najboljšega, kar se je zgodilo slovenskemu političnemu prostoru v zadnjih dveh desetletjih. Nič ga ne normalizira bolj kot SMC.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Uvodnik
V razmeroma dolgem citatu nas s preprostostjo znanja in vedenja sociolog dr. Krašovec sleče – pred nami samimi. Z definicijo samo pove, da je rasizem prav to, kar ves čas poskušamo zanikati.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Uvodnik
Corbyn, da o papežu ne govorimo!
V senci stiske beguncev, sovražnosti, zbeganosti in negotovosti je evropska politika doživela velik in pomemben premik. Ime mu je Jeremy Corbyn. Evropska politika, konservativna in socialdemokratska, je doživela trd poraz. Nova levica dobiva nov pospešek. In ta prihaja prav iz Velike Britanije. Da, Velika Britanija se zdi na prvi pogled geostrateško manj pomembna, nekako se je oddaljila iz središča Evrope, to je zdaj res v Nemčiji. A zamisli, že zaradi jezika in splošne priljubljenosti te dežele, vedno prehajajo po vsem svetu.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Uvodnik
V izjemnem času živimo. Tehnologija in zakonitost padajočih cen pri vse večji ponudbi nam omogočata stvari, ki jih še znanstvena fantastika ni predvidela tako kmalu (dobro, je predvidela nekatere druge stvari, ki jih je še ni, a to ne moti). Kako običajno se nam zdi, da se lahko v nekaj urah, ne da bi bili zelo premožni, znajdemo na drugi celini! Medicinska znanost je na primer v zadnjih tridesetih letih naredila enormne premike in tako je na malodane vseh področjih. Tudi razumevanje sveta, odnosov, vse je vse bolj natančno razloženo in razumljeno. Kamorkoli pogledamo, od ekstremno finih materialov naših oblačil do neverjetnih knjig, tako leposlovnih kot znanstvenih, filmov in nadaljevank, zdravil in igrač – v izjemnem svetu, ne le času živimo. Napreduje ves svet, vse večjemu delu sveta je vedno bolje. To je slika od daleč in vendar v njej ni niti odtenka pretiravanja.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Uvodnik
Finančni minister je zagovornik mladih. Ni dvoma, da misli resno. Je pa res, da so v Sloveniji vsi zagovorniki mladih. In da so mladi argument, ob katerem vsi obmolknejo – nihče se niti drzne na primer ne reči, da je to le ena od prioritet. Prva, a le ena. Že to je bogokletno.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Uvodnik
TV Slovenija je v dolgoletnem nazadovanju. Ni se začelo šele leta 2005 z Janša-Grimsovim zakonom, s katerim so uzakonili politični vpliv naveze SDS in cerkve, ki ves čas obvladuje odločujoči organ zavoda, torej programski svet, ne glede na politično barvo koalicije, ki vlada. Desnica kadruje svoje ljudi politično, normalni del politike pa noče prestopiti tega praga spodobnosti – in tako samodejno prepušča svet SDS, NSi in cerkvi. V resnici je tem drugim to treba šteti v dobro, čeprav zaradi tega izgubljamo vsi, RTV Slovenija kot celota pa sploh.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Uvodnik
Vedno znova, ko vzniknejo neizmerne kritike, tiste počez, ki letijo tako na državo kot družbo, še posebej pa politiko, si je treba postaviti temeljno vprašanje: Mar ni ta vsesplošna kritika, to dajanje v nič, kjer ni dobrega, kjer so vsi butlji in primerki nesposobnosti, odraz površnosti kritika oziroma kritikov? Že večkrat je bilo slišati opozorila, da je uspelo družbi zaiti v neverjetne poenostavitve, v samogenerirajoči avtorasizem, ki tako kot instantne psihoterapije ponuja odgovor zunaj posameznika, zunaj njegove lastne odgovornosti – za njegov danes so krivi predvsem neki dogodki iz rane mladosti, a ustavimo se, da ne zaidemo tudi zdaj. Vendar pa se nam tudi kot družbi ne uspe izviti iz iskanja odgovorov v nekih domnevnih skupnih značilnostih, češ, taki smo, ker je to značilno za Slovence, itd. Pa čeprav za to ni nobenih resnih podatkov, vsi kažejo nasprotno. Kot na primer velja prepričanje, da je danes življenje neprimerno nevarnejše, čeprav še nikoli nismo bili tako varni, začenši pri osnovah, na primer pri prometni varnosti ali pa zdravniški oskrbi, ki nam jo ponuja današnje zdravstvo.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Uvodnik
Slovenija ima že drugo leto gospodarsko rast. Zadnjih osemnajst mesecev, kolikor že traja, jo poganja izvoz, kar pomeni, da je ta rast odvisna od tega, kar se dogaja v ključnih državah uvoznicah, torej predvsem Nemčiji. Kot še ugotavljajo na vodilnem makroekonomskem inštitutu EIPF, pa ta rast ni zelo trdna, saj prebivalstvo še ni začelo normalno trošiti za trajne dobrine oziroma si še vedno ni opomoglo od »grške terapije«, ki ji jo je leta 2012 priredila zadnja Janševa vlada. »Piškavo okrevanje ne zbuja začudenja, saj dohodki prebivalstva v dinamiki zaostajajo za ustreznimi državami EU, ker banke ne želijo povečati kreditiranja prebivalstva. Ostajajo pod povprečjem leta 2010, ko je kreditiranju prebivalstva zadal prvi udarec bančni regulator, ki je stisnil kredite za stanovanja, drugega pa že omenjena ‘grška terapija’. Tudi sicer trošenje prebivalstva zelo nazorno kaže učinke pokrizne usmeritve obeh nosilcev ekonomske politike, vlade in centralne banke.«
