Grega Repovž
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Uvodnik
Morda se v tednu, ko so politiko zaposlovali vtisi, ki so jih povzročili izidi evropskih volitev, še ni jasno zaznalo, a politični prostor je ta teden doživel izjemno spremembo, ki bo vplivala na celoten prostor. Ta sprememba ima ime, Dejan Židan. Za Socialne demokrate je to velika sprememba, najprej zato, ker se je vodenju stranke odrekel njen dolgoletni politični in ideološki arhitekt, kljub razhodu leta 2011 teoretski oče Boruta Pahorja, Igor Lukšič. In kakorkoli obračamo: oba, Pahor in Lukšič, kot se je izkazalo po njegovem prevzemu predsedniškega položaja, sta bila ječarja te stranke. Najprej je bila ujetnica nenavadnega Pahorjevega narcisizma, in ko se je zdelo, da se ga je znebila, je njen predsednik postal Lukšič, za katerega se je šele nato izkazalo, da ima s Pahorjem začuda prav te skupne lastnosti, neverjetno zagledanost vase in nečimrnost.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Uvodnik
Odgovor na vprašanje, zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna, je hkrati odgovor na vprašanje, za kakšen spopad sploh gre v Evropi danes. In zelo jasno ga je v deklaracijo v podporo Aleksisu Ciprasu, kandidatu Evropske levice za predsednika evropske komisije, zapisalo 20 izjemnih evropskih intelektualcev, od Étienna Balibarja, Slavoja Žižka, Costasa Douzinasa, Chantal Mouffe do Tariqa Alija … : »Če obstoječe avtoritarne neoliberalne politike ne bodo odpravljene, Evropo in svet čakajo katastrofalne posledice: nadaljnji razkroj in zaton demokracije, porast revščine in poglabljanje neenakosti, nadaljnje uničevanja naravnega okolja ter neizogiben vzpon skrajno desnih fašističnih gibanj, ki se napajajo iz obupa, rojenega v razmerah brezposelnosti, brezperspektivnosti in socialne prikrajšanosti.«
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Uvodnik
Prav neverjetno je, kako pogosto se v Sloveniji objavljajo izjave direktorjev in njihovih lobističnih organizacij (prva je seveda gospodarska zbornica), v katerih ti vedno znova poudarjajo, da je največja težava slovenskega gospodarstva in kar države kot celote višina plač.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Uvodnik
Kakšno politiko in kakšne politike ima neka država, se vidi predvsem v trenutkih, ko morajo ti interese državljanov postaviti pred lastne. A politiki pogosto izgubijo glavo – tekmujejo za trenutek, ko bodo njihove glave zažarele na televizijskih ekranih, ko se bo njihov glas slišal in odmeval. Vseeno je, kaj bo jutri – gre za tisti drobni trenutek, ki se politikom zazdi pomemben, ker imajo občutek, da jim bo koristil tudi v prihodnosti.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Uvodnik
Slovensko ustavno sodišče – uradno pa Slovenija – je prejšnji teden dobilo krepko zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. V primeru Mladina proti Republiki Sloveniji so najvišji evropski sodniki soglasno presodili, da je Slovenija kršila konvencijo o človekovih pravicah in njen 10. člen. Primer je dovolj razvpit, da ga ni treba podrobno povzemati: novinar Mladine Jure Aleksič je poslanca Srečka Prijatelja, ki se je grobo norčeval iz manjšine, označil za cerebralnega bankrotiranca. Drugo za drugim so slovenska sodišča sočustvovala s poslancem, obsojala novinarjev cinizem in satiro, spregledala kontekst članka, niso prepoznala javnega položaja politika, niso prepoznala pomena svobode izražanja, najdlje pa je šlo pri tem ustavno sodišče.
-
19. 4. 2014 | Mladina 16 | Uvodnik
Bogdan Biščak, lobist in politik, danes Zares, včasih pa LDS, je pred leti razlagal, da se sam drži enega načela: preden kaj storiš, ugotovi, ali vse to počneš zato, ker ti nekaj leži na duši, ali zato, ker bi rad nekaj dosegel. Če gre le za to, da ti nekaj leži na duši, potem je pametno to opravilo izvršiti kar pred ogledalom: nasproti ti pač stoji razumna oseba (o tem pač velika večina ne dvomi), ki ji razložiš svoj pogled na svet ali problem – in že ti odleže. Če pa gre za to, da bi nekaj dosegel, pa je treba razmisliti, kakšne so možnosti in posledice dejanj. Zgodovina ne izkazuje, da se je Bogdan Biščak res držal tega pravila, je pa to v svojem bistvu res kar modro.
-
12. 4. 2014 | Mladina 15 | Uvodnik
Nekatere stvari je zaradi zgodovinske odgovornosti treba poimenovati s pravim imenom: nedeljska slovesnost in spomenik domobrancem v Grahovem pomenita zanikanje poteka in dejstev o najhujšem obdobju v Evropi – zanikanje dejstev o II. svetovni vojni. Takšnih seans leta 2014 ne organizirajo več niti na avstrijskem Koroškem. A če je šlo v obdobju po osamosvojitvi še za opravičevanje sodelovanja z okupatorjem, gre danes že za slavljenje tega ravnanja. Zunaj celotnega evropskega in svetovnega zgodovinopisja.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Uvodnik
Na NLB že leta – kriza ni noben mejnik – letijo očitki, da se gre domačijsko kreditiranje. Delno so očitki upravičeni, delno neupravičeni. NLB je poskušala te očitke zmanjševati z uvedbo nove nadzorne službe, ki naj bi pazila prav na morebitne koruptivne prakse. Rok Praprotnik je bivši novinar, ki je svoj dokončni javni profil dobil kot namestnik predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča. O njegovi integriteti resnega javnega dvoma ni bilo.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Uvodnik
Prejšnji konec tedna je celotna država reševala ljubljansko urgenco – upravičeno. Kaj se je zgodilo? Tipičen birokratski kavelj 22. Urgenca lahko zaposli dodatne zdravnike le v redno delovno razmerje, a šele, ko je sprejet poslovni načrt za ves klinični center v Ljubljani. Tega pa bodo sprejemali šele maja. Dobro, težavo je mogoče rešiti, boste rekli, pač začasno zaposlijo nekoga in se dogovorijo, da mu bodo plačali pozneje. A tega danes ne naredi noben predstojnik v državni upravi več. Ker ni nor.
-
22. 3. 2014 | Mladina 12 | Uvodnik
Noam Chomsky v drugi izdaji knjige »Okupiraj: razredni boj, upor in solidarnost«, ki je pravkar prišla na trg, pravi, da v ZDA ni več širšega zavedanja, da razredni boj v družbi poteka ves čas, da je to še vedno temeljni družbeni spopad. Še več: zgornji razredi družbe ves čas bijejo boj, ves čas se borijo za izboljšanje svojega položaja in zmanjšanje moči drugih družbenih razredov. Ves čas na primer vlagajo trud v slabljenje sindikatov. In seveda so zgornji razredi pri tem organizirani, vedo tudi, kaj delajo.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Uvodnik
Zdaj ni več nobenega dvoma: točno eno leto po padcu vlade Janeza Janše se ta stranka spet krepi in prevzema vodstvo na slovenskem političnem prizorišču. Razloga sta dva: napake in nedoslednosti vladajoče koalicije, ki je nadomestila vlado korupcije razkritega in na prvi stopnji obsojenega vodje SDS, na drugi strani pa pomembno vlogo igra tudi slab spomin volivcev.
-
8. 3. 2014 | Mladina 10 | Uvodnik
Zgodovinar dr. Božo Repe in psiholog dr. Vlado Miheljak, ki že več desetletij s pinceto analizirata slovenski politični in družbeni prostor, sta (najprej prvi leta 2011, nato drugi lani pozimi) izzvala ogorčenje, gnev in tudi žolč, ker sta izpostavila govor Jožeta Pučnika v Ljutomeru 17. decembra 1990, v katerem je takratni prvi mož Demosa tik pred plebiscitom dejal, da bo treba uvesti merila pri dajanju državljanstev. Tako Miheljak kot Repe sta s tem kazala, da je kasnejši izbris izraz širše ideologije odnosa do prebivalcev Slovenije iz drugih republik bivše Jugoslavije. Pa ne Miheljak ne Repe tega nista pisala zaradi Pučnika osebno, ampak opozarjajoč s tem, da imata ta ista nacionalizem in nestrpnost še vedno v slovenski družbi polno domovinsko pravico.
-
Zakaj sta francoski premier François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel zmožna govoriti o posameznih podjetjih in njihovih zaposlenih, slovenska politika pa se dosledno izogiba poimenovanju posameznega podjetja in njegovih težav? Temeljni problem slovenskega gospodarstva niso sistemske ovire – govorjenje o ureditvi teh je le način, kako se politiki izogibajo konkretnemu. Drugače rečeno: morda se na začetku mandata politiki še ukvarjajo s posameznimi podjetji, po prvem neuspehu pa ugotovijo, da jih to lahko stane preveč političnih točk, in govorijo le še o povečevanju konkurenčnosti, sistemskih spremembah itd. To velja tudi za to vlado: od trenutka, ko je ugotovila, da družbe Cimos ne bo mogoče rešiti z eno samo tranšo pomoči, so imena podjetij izginila iz njenega besednjaka.
-
Večina sedanjih slovenskih politikov se s politiko ukvarja manj časa kot večina političnih analitikov v slovenskih medijih. Ko je Ali Žerdin pisal o politiki, Karl Erjavec ni še niti pomislil nanjo. Ko je Bogomir Kovač postal kolumnist Mladine, je Alenka Bratušek pisala diplomo. Ko je Vlado Miheljak napisal prvi komentar, si je Vinko Gorenak še vsak delavnik zjutraj na glavo posadil miličniško kapo. Ervin Hladnik Milharčič je bil že veteranski vojni poročevalec, ko je Zoran Janković še vodil gradnjo garažne hiše v Portorožu.
-
Vladi je treba čestitati k izbiri kandidata za gospodarskega ministra. Metod Dragonja je profesionalec: vodil je eno največjih družb v državi, bil je že minister za gospodarstvo, in to eden boljših v zadnjih 24 letih. Ve, kaj govori, in govori manj kot povprečni politiki. Je tisti direktor družbe Lek, ki je družbo v veliki meri ustvaril, a je vodil tudi njeno prodajo in kasneje to zadnje zadržano obžaloval. Ve, kaj za nacionalno gospodarstvo pomeni odprodaja družbe, kaj to pomeni za finančne tokove, ve tudi, kaj pomeni, če družba postane zgolj podružnica.
-
28. januarja 2010, torej pred skoraj natančno štirimi leti, je Mladina objavila pobudo in peticijo Ukinimo vojsko. S podpisi jo je podprlo skoraj 9000 ljudi. Profesionalni vojaški funkcionarji so se zgražali, desnica se je zmrdovala nad protidržavnostjo ideje, levici je bilo nelagodno, razen seveda tedanji ministrici Ljubici Jelušič, ki je razglasila, da gre za skrajno peticijo, neustaven napad na slovensko osamosvojitev – kar trosila jih je. Pri čemer je šlo za ministrico Socialdemokratov. Peticija je pokazala, da v slovenski politiki ni ostalo nič od demilitarizacije, ki je bila ena od temeljnih zahtev ob demokratizaciji. V dvajsetih letih je vse izpuhtelo.
-
Kovačeva vdova je dobro vedela, kakšnega snubca hoče in katere pogoje mora ta mož izpolnjevati, da bo prišel do postelje in kovačije – pri čemer je poudarek na »z vsem orodjem«. So vladni snovalci privatizacije 15 podjetij zmožni napisati en tako jasen stavek za vsako podjetje, ki ga danes prodajajo, silijo v prodajo, kot citirana vdova leta 1922? Niso.
-
Iluzija je, da se bo preporod gospodarstva začel, ko se bodo banke znebile slabih kreditov, je že pred dobrim letom in pol dejal starosta slovenskega bančništva dr. Ivan Ribnikar. Ampak takrat, bil je oktober 2012, predsednik vlade je bil Janez Janša, finančni minister pa Janez Šušteršič, Ribnikarja ni nihče poslušal. Tako kot ga ni nihče poslušal, ko je v devetdesetih predlagal, naj se premoženje države prenese na državne pokojninske sklade, ki naj ga umirjeno upravljajo (brez pohlepa, ki je potem pokopal ta podjetja), z dividendami pa naj se zagotovi financiranje pokojninskega sistema. Ampak že takrat se je raje sledilo tistim, ki kričijo: prodaj, privatiziraj.
-
V slovenski politiki sta iz starih časov ostala le še dva prava partijska povzpetnika. Ko rečemo prava partijska povzpetnika, mislimo na tisto posebno vrsto ljudi, ki so že od rane mladosti hiteli početi vse, da bi se počasi vzpenjali po lestvici bivše partije. Saj veste, na srednji šoli v organe ZSMS, pa na mladinske brigade in pohode, potem na politologijo ali obramboslovje, vmes pa v vse mogoče partijske organe, občinske, mestne, pa na vsak partijski sestanek. Ne pravimo, da so bili vsi, ki so šli na politologijo ali obramboslovje, mladopartijci, daleč od tega. Je bil pa odstotek mladopartijcev tam višji.
-
Mar ne kaže stanja slovenske politične in javne elite prav dejstvo, da se morajo slovenski resni mediji soočati z izjavami predsednika uprave ene največjih državnih družb, da ne bo odstopil, čeprav je bežal pred policijo in ga je ta ulovila šele na pragu njegove garaže in mu tam izmerila alkohol v izdihanem zraku ter odvzela vozniško dovoljenje?
-
Predzadnji dan leta 2013 je stranka Solidarnost objavila sporočilo za javnost z naslovom Za odstranitev korumpiranih politikov, proti totalni lustraciji. Bistvo sporočila je zajeto že v prvem odstavku.
-
21. 12. 2013 | Mladina 51 | Uvodnik
Slovenski predsednik Borut Pahor preseneča predvsem z nečim: z gromoglasno nevednostjo in s pišmevuhovskim odnosom do vsega kar povprek in po potrebi. Izreka velika mnenja, težke odrske besede. In s predsednikom je iz leta v leto huje. Pričakovali bi, da bo s funkcijami (predsednik parlamenta, predsednik vlade, predsednik republike) kljub vsemu zorel, dobival patino, modrost, vsaj previdnost, ki se je človek naleze iz izkušenj. A zlomek: če danes beremo zapise njegovih poslanskih nastopov v začetku devetdesetih let in tam do konca tisočletja, nas to privede do neverjetnega presenečenja – čeprav ni zelo poseben, je elementarno etično čist, pretežno poučen o temah, o katerih govori. Danes pa jih – to bomo zapisali, čeprav gre za predsednika republike, ki mu vseeno pritiče vsaj temeljno spoštljivo obravnavanje – kar strelja. Neumnosti namreč.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Uvodnik
Vedno znova je težko javnosti razložiti, kako se je zgodilo, da so banke ustvarile tako globoko finančno luknjo. In v tem smo lahko hvaležni Romanu Jakiču, danes ministru za obrambo, za zgoraj citirano obrazložitev. V njej se namreč skriva tudi obrazložitev, kako je prišlo do luknje, ki danes močno obremenjuje Slovenijo in hromi celotno gospodarstvo. To je seveda le eden od razlogov, a močan. Najdemo ga v Merkurju, Pivovarni Laško in drugih »uspešnicah« zadnjega desetletja.
-
7. 12. 2013 | Mladina 49 | Uvodnik
Ni dvoma, da nas v naslednjih dneh čaka peklensko odštevanje. Iz dneva v dan se bodo vrstile napovedi, kako je Slovenija na poti v zadnji krog pekla. Zdaj pa je res konec, pravijo, zdaj gremo k Luciferju v večni led. Se spomnite čakanja na sredo, 13. novembra, ko smo pričakovali oceno Evropske komisije o stanju evropskih držav? Komaj smo si oddahnili, zadihali. A ne smemo dihati predolgo. Zato je tu novo odštevanje, zdaj je pred nami petek, 13. decembra. Novi dan D. Prišli smo v deveti krog pekla. Dan, ko bodo postali javni stresni testi slovenskih bank.
-
30. 11. 2013 | Mladina 48 | Uvodnik
Včasih se je prav nemogoče dovolj načuditi, kako malo je treba, da kdo postane narodni heroj. Ta teden je to uspelo ministru za zdravje Tomažu Gantarju – sam se je razglasil za borca zoper korupcijo, tistega, ki mu ni uspelo zlomiti lobijev, zaradi česar seveda odstopa. In že so vsi pograbili to njegovo samooznako in mu hiteli prikimavati. Mediji so vabili goste, da so se strinjali, kako je slovensko zdravstvo v bistvu ena sama korupcija, Gantar pa borec, ki mu ni uspelo. Zlomil se je.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Uvodnik
Kaj se zgodi z ljudmi, ko vstopijo v vladne in parlamentarne prostore – pogosto pa je dovolj že občinski parket –, da izgubijo stik z realnostjo in spodobnostjo? Od padca vlade Janeza Janše je minilo manj kot leto dni, pa nova vlada že hodi s kar precejšnjo prtljago nespodobnosti, od prve do zadnje stranke. In temeljno, česar ne opazi, je, da so vse te nespodobnosti – namenoma uporabljamo milejši izraz, ker stvari postavi bolj na svoje mesto – dokaz grobe arogance.
-
16. 11. 2013 | Mladina 46 | Uvodnik
Čeprav ni nobenega res oprijemljivega podatka, da bi bili Slovenci kaj bolj pokvarjeni od drugih narodov, da bi bolj kradli, se bolj izogibali plačevanju davkov itd., vse domače in mednarodne raziskave javnega mnenja zadnjih let izkazujejo javno prepričanje, da gre za eno najbolj pokvarjenih družb. Ne prepričanje tujine, prebivalci Slovenije verjamejo v to. Pa tega ne kažejo podatki o pregonu, kaznovanosti, odkritih kaznivih dejanjih, ki res končno lovijo evropsko povprečje – to kaže javno mnenje.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Uvodnik
Ko je ta teden evropska komisija objavila svojo oceno za Slovenijo za leti 2013 in 2014, je ta podatek v medijih zasedel neprimerno manj prostora in zbudil manj zanimanja kot na primer rušitev nezakonito zgrajene hiše v Bohinju. Tudi v zavest javnosti ni prišel. Letos naj bi se po ocenah Banke Slovenije, evropske komisije in državnega urada za makroekonomske analize slovenski BDP zmanjšal za 2,4 odstotka (če kot srednjo mero vzamemo oceno makroekonomskega urada).
-
31. 10. 2013 | Mladina 44 | Uvodnik
S prihajajočim poročilom o razmerah v državi se ne ukvarja le Slovenija, kot bi lahko sodili po poročilih slovenskih medijev. Ker v sredo, 6. novembra, tudi ne bo predstavljeno poročilo le za Slovenijo, ampak za vse države unije. Kakšno bo poročilo o Sloveniji, lahko napišemo že zdaj: spet bodo ocenili, da mora Slovenija vložiti več truda, da sanacija bank še ni izpeljana (ustavila pa jo je evropska komisija, to bodo pozabili dodati), da je treba izpeljati strožje reforme, ker reformna prizadevanja niso bila zadostna, poleg tega pa je Slovenija prepočasna pri privatizaciji svojih podjetij.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Uvodnik
Pri razpravi o uvedbi nepremičninskega davka se ves čas pozablja, da pomemben del ljudi uvedbe novega davka ne bo čutil, ker preprosto niso dovolj premožni, dovolj na srečni strani, da bi imeli svojo nepremičnino. Nimajo nepremičnin in prav nič ne kaže, da bodo kmalu prišli do njih. Revnejši, predvsem pa mlajši, ki jim je kriza lastno nepremičnino oddaljila v prihodnost. Nizko obdavčene nepremičnine pomenijo avtomatično neenakost, saj lastnike nepremičnin obstoječi sistem postavlja v ugodnejši položaj – ne glede na to, kako so do nepremičnine prišli.
