Grega Repovž
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Uvodnik
Da ima Slovenija novo vlado, ne bo mogoče reči z gotovostjo, dokler ta ne bo dobila tudi potrditve v državnem zboru – zlasti glede na razdeljenost Državljanske liste in vse dosedanje zaplete –, ključno vprašanje pa ostaja odprto. Pa je preprosto: kdaj bodo volitve?
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Uvodnik
Temeljni problem Slovenije in njenega izvijanja iz krize je, da v tej državi praktično ni več nacionalnega kapitala, ki bi lahko nastopal kot investitor. Ni (več) na primer družb, ki bi lahko nastopile kot kupci podjetij, ki jih banke danes poskušajo prodati, potem ko so deleži teh družb prešli v njihove roke ob nezmožnosti njihovih lastnikov, da bi odplačevali kredite. Drugače rečeno: Mercatorja v Sloveniji nihče ne more kupiti. Telekoma tudi ne. Nihče ne more kupiti Heliosa. Lahko ju le prodamo tujcem, tujim skladom. Nekateri bodo podjetja in proizvodnjo ohranili, nekateri bodo ohranili domače dobavitelje, drugi ne. Skoraj vsaka tovrstna prodaja je tvegana. Pa ne želimo reči, da so tuji lastniki slabi. Nikakor, le drugače sledijo svojim interesom – ker so njihovi interesi pač drugačni.
-
Dr. Slavoj Žižek v svoji zadnji v Sloveniji izdani knjigi Življenje v času konca citira Marxovo analizo zaostalosti Nemčije: »Doseči je treba, da bo dejanski pritisk še bolj tiščal – s tem da mu bo dodana zavest o pritisku, in da bo sramota še sramotnejša – da bo publicirana. Sleherno sfero nemške družbe moramo prikazati kot sramotni madež nemške družbe; te okamenele odnose je treba prisiliti k plesu s tem, da jim zapojemo njihovo lastno melodijo. Ljudstvo je treba naučiti groze pred samim seboj, da bi ga opogumili.« Temu Marxovemu citatu pa Žižek doda pomembna stavka: »Takšna je naša naloga danes, ko se soočamo z brezsramnim cinizmom sedanje globalne ureditve. Pri uresničevanju te naloge nas ne sme biti strah učenja od naših sovražnikov.«
-
V začetku januarja je ustavno sodišče zavrnilo za pretežni del prebivalstva nepomembno pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti. Pobudnica je izpodbijala zakonsko ureditev, ki izključuje samske ženske iz kroga upravičencev do zdravljenja neplodnosti in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Gre za znameniti zakon o OBMP in eno najkrivičnejših odločitev, kar jih je prebivalstvo sprejelo na referendumu, ko je z glasovanjem (oziroma neglasovanjem) ženskam brez partnerjev odvzelo pravico do oploditve le zato, ker so – samske. Slovenija je država grdih potez večine do manjšin, od izbrisanih naprej.
-
Tako nazadnjaške besede bi nas seveda morale neskončno zabavati. Kaj pa se lahko komentatorjem lepšega zgodi, kot da v ključnem dokumentu slovenske kulture na izpostavljenem mestu naletijo na tako čudovito neumnost? Lahko bi se lepo smehljali in zabavljali čez oblast. V nadaljevanju namreč piše tudi: »V kulturo prihaja vpliv t. i. subkultur, ki želijo biti alternativne in eksperimentalne, to zlasti prek novih oblik multimedijske umetnosti. S tem nastaja v slovenski kulturi spreplet tradicije in modernosti, spričo česar je tem bolj nujna vrednostna selekcija med tem, kar je zares izvirno in inovativno, in tistim, kar je epigonsko, prehodno in zanemarljivo.« Kako lahko to nastane na ministrstvu, ki se – resda med drugim – ukvarja s kulturo? Mar se ne bere kot izjava kakšne nazadnjaške verske sekte?
-
Slobodan Milošević konec osemdesetih let seveda ni sam organiziral shodov po Srbiji in Jugoslaviji. Bil je samo »povabljen« na ljudska zborovanja, je le prišel. Vljuden človek pač, pa si je vzel čas za ljudstvo. Glavni organizator je bil neznani, »neodvisni« mitingaš Miroslav Šolević, kosovski Srb. Ki je potem čez leta, leta 1999, v nekem intervjuju za revijo Vreme sicer razložil, da je bil res petkrat, šestkrat v tistem času pri »vođi« na srbskem cekaju, na Ušću, v IX. nadstropju. Šolević je imel opravičilo: »A samo jednom smo se sreli u četiri oka.«
-
Kaj je temeljno sporočilo uporne zime 2012/2013? Če bi združili vsa gesla in slogane, je sporočilo slovenske, politično ponovno aktivne javnosti preprosto: vrnite nam našo državo. In vendar pripadniki slovenskega političnega razreda tega temeljnega sporočila ne razumejo.
-
Čeprav dogodki v Sloveniji prehitevajo drug drugega in se zaradi zgodovinskosti trenutka zdi, da je danes dovoljen spregled nekaterih dvomljivih izjav in tudi dogodkov, ker so v velikem vretju videti nepomembni, se je vseeno nujno odzvati na to, kar počne vrh katoliške cerkve. Pa smo tega vajeni.
-
Predsednik republike Borut Pahor se do danes ni jasno izrekel glede poročila protikorupcijske komisije. A ne pripisovati temu prevelikega pomena. Pahor se glede poročila ne izreče zato, ker se ne bi rad nikomur zameril. Nobenih globljih razlogov ni.
-
Mariborski protestniki so v sredo začeli na domu obiskovati mestne svetnike, ki ne želijo odstopiti s svojih funkcij. Sicer dostojanstveno, a so s tem prekršili temeljno načelo – stopili so v prostor zasebnega. Ta naj bi bil nedotakljiv. Lahko protestiramo proti politiku pred vlado, mestno hišo, parlamentom, a temeljno civilizacijsko pravilo je, da v njegov zasebni prostor ne stopimo. Lahko zoper njega protestiramo pred vlado, kričimo najostrejša gesla, a ko je na zasebni poti ali v prostoru zasebnosti (na svojem vrtu na primer), ima pravico do intime in dostojanstva. Vsak ima pravico do zasebnosti in do občutka varnosti – pa če ga kot javno osebo še tako preziramo. Celo nasilje v smislu metanja jajc in paradižnikov je v javnem prostoru nekako mogoče spregledati, a paradižnik, ki bi priletel v vrata zasebnega stanovanja, je hujši od vsake granitne kocke, ki prileti v stavbo parlamenta.
-
Kdo danes protestira in podpira proteste? Kdo sestavlja teh 73 in več odstotkov, o katerih govorijo javnomnenjske raziskave? Nedvomno je to levo volilno telo. Absurd današnje politične krize, ki se kaže s protesti, besom in jezo, je, da ima dovolj sedanje politike liberalno in levo politično telo. Zoper se torej niso postavili tisti, ki so sedanjo oblast volili, temveč tisti, ki so volili ali levico ali pa so bili doslej kot volivci pasivni.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Uvodnik
V trenutku, ko so začeli jastrebi SDS na svetu RTV hvaliti izjemnost predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, je postalo sumljivo. Namreč, če kaj Janez Janša zna, zna ravnati s tipi, kot je dr. Petrič. Vsi pravi partijci so vedno znali prepoznati tovrstne tiče, ki so, ker so tako željni pohvale in pozornosti, s primerno obravnavo začutili potrebo slediti in brati misli vodje. Pa če je bila to jugoslovanska partija, Dimitrij Rupel ali pa Janez Janša.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Uvodnik
Državni svet na tajnem glasovanju ni potrdil mandata Francu Kanglerju, mariborskemu županu v odstopu. Svetniki so rekli, da je Kangler moralno sporna oseba, zato zanj ni prostora v državnem svetu. To sicer drži, a institut potrjevanja mandatov jim takšnega dejanja ne omogoča: mandata mu lahko ne bi potrdili, če bi obstajal dvom o pravilnosti postopka izvolitve. Vendar dvomov o pravilnosti njegove izvolitve za predstavnika lokalnih interesov iz Maribora ni: glasove je dobil v skladu s postopkom in dali so mu jih elektorji iz Štajerske.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Uvodnik
Zdi se, da Janez Janša morda še ne razume, kaj se v resnici dogaja. Če pa razume, potem je res dober učenec svoje prejšnje matične organizacije, namreč Zveze komunistov Slovenije. Tudi partija je leta 1989 vedela in razumela, da mora sestopiti z oblasti. In da je Janša ta teden sam omenil možnost predčasnih volitev, nakazuje, da se mu morda že svita, kako resne postajajo stvari v tej državi. Kako resno mu je začel narod groziti. Ne le njemu, pa vendar.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Uvodnik
Da ima Slovenija danes take politike, se ni zgodilo samo od sebe. Franc Kangler je pokvarjen grobijan, rahlo ogaben, kratkih misli. Ampak tak je bil vedno. Kangler je le eden najmanj uglajenih, zato morda deluje celo malce drugačen od preostalih. A dejansko se prav nič bistveno ne razlikuje od njih. To so oni, to je slovenska politična elita. Večina na državni ravni je enakih. In večini javnost spregleduje njihove politične cenenosti, njihove goljufije, ki jih ob razkritju razglasijo za zarote, njihovo nastopaštvo, njihovo preračunljivost in populizme. Vsakič znova. Po celotnem političnem spektru.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Uvodnik
Včasih velja pokukati v kakšno sosednjo državo ali pa si vsaj priklicati v spomin spodrsljaj kakšne druge – da se lahko sploh zaveš, kaj se dogaja v tvoji. S kakšno pravico pa smo se na primer Slovenci zabavali nad sodobno Madžarsko Viktorja Orbana, kjer drugače misleče preganjajo, odstavljajo direktorje gledališč in ustavno zapovedujejo zvestobo državi, ko pa smo pri nas prišli tako daleč, da policija v državnem zboru preverja pristnost podpisov poslancev – ne kogarkoli, temveč poslancev! –, pri čemer ti ves čas vztrajajo, da stojijo za tistimi podpisi?
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Uvodnik
Se iz Slovenije v resnici vidi Evropa? Ali so to sredo Slovenci videli v Lizbono, v Madrid, Barcelono, Rim in Genovo? So videli v Atene? So videli v Bruselj? Vsaj v London in Pariz? So Slovenci vsaj vedeli, da so po vsej Evropi, od Göteborga do Berlina, v državah, ki jih kriza ni tako prizadela, potekali tudi solidarnostni protesti?
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Uvodnik
Predsednik parlamenta Gregor Virant in notranji minister Vinko Gorenak imata premalo zgodovinskega spomina, da bi vedela, kako in zakaj je padel bivši režim. No, prvi je bil sicer takrat še kar mlad, a vseeno bi pričakovali, da si je, saj je verjetno bil zavzet državljan, zapomnil ali pa se vsaj priučil.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Uvodnik
Res, kdo je vir nestabilnosti?
Le hvaležni smo lahko Rosviti Pesek, prvi dami TV Slovenija, da zdaj končno vemo, kdo je vir nestabilnosti v tej državi. Namreč vsak, ki se slučajno ne strinja s predlogi vlade. Je kdo proti? Se kdo ne strinja? Je že kriv, in še bonitetna ocena države se bo znižala in že novembra, januarja, marca, mesec si izberemo lahko tudi sami, bo zmanjkalo denarja za plače v javnem sektorju in Slovenija bo morala zaprositi za pomoč in prišla bo trojka. Kriv je elektrosindikat. Krivi so kulturniki. Krivi so šolniki. Krivi so svetniki. Profesorji, ki delajo napačne zaključke.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Uvodnik
Predstojnik največjega oddelka za travmatologijo in največje sodišče v državi nista osamljena, še zdaleč ne, ko opozarjata na nemogoče posledice varčevalnih ukrepov. Danes se to dogaja po vsej državi, po šolah in fakultetah, po institucijah, po upravnih organizacijah, bolnišnicah ... Razlog je bil vnaprej znan: ukrepi so bili linearni, brez razmisleka in predvsem brez izračunov in komunikacije s predstavniki institucij. Vsak poskus, da bi vladi vsaj razložili posledice, je bil takoj zatrt.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Uvodnik
Med reformama trga dela in pokojninskega sistema ter ustanovitvijo državnega holdinga za upravljanje državnega premoženja je velika razlika: slabo in nesocialno zakonodajo, ki razgrajuje temelje družbe blaginje in socialne države, je v prihodnosti mogoče spremeniti, jo zapeljati v drugo smer, prodaja državnega premoženja pa je nepovratna. Slovenci še danes lahko opazujemo, kako hrvaška tobačna industrija postaja velik in razvejen finančni holding, kupec slovenske tobačne industrije pa si je v nekaj letih popolnoma povrnil naložbo, opustil proizvodnjo v Sloveniji in si ustvaril še ekstra dobiček z odprodajo elitnih zemljišč v središču Ljubljane. Seveda je to stara zgodba – a velja se je spomniti danes, ko bodo naprodaj še tisti redki preostali gospodarski velikani v slovenski lasti, od Petrola in Telekoma naprej.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Uvodnik
Saj v tem, da se ljudje iz Slovenije izseljujejo, ni nič nenavadnega. Prav tako ni nič nenavadnega, če odhajajo iz ekonomskih razlogov. Tudi Slovenija je že doživela več valov tovrstnega izseljevanja, po vojnah, med vojnami in krizami. Da se jih zdaj izseljuje več, kot se jih je kadarkoli prej, tudi ni tako presenetljivo, saj se lahko zaradi članstva v Evropski uniji zdaj znotraj skupnosti prvič v sodobni zgodovini tudi Slovenci selijo brez kakršnihkoli birokratskih ali pravnih ovir. Nikoli ni bilo tako lahko oditi.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Uvodnik
Že pri pokojninah se je zdelo, da ministri te vlade, od prvega naprej, ne vedo, o čem govorijo. Pokojnina pač ni nobeno darilo države, ampak so to skozi dolgi rok privarčevana sredstva tistih, ki so upokojeni. Pri čemer družbena pogodba med bodočim upokojencem in državnim pokojninskim zavodom daje slednjemu pravico, da denar sproti porabi, ob zagotovilu, da se ta solidarna formula ohranja v nedogled.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Uvodnik
Najlaže pa je gledati stran.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Uvodnik
Naj se zdi gesta prijazna, človeška in v svojem bistvu najbolj naravna, ga je ljubljanski župan Zoran Janković seveda v svojem nezgrešljivem slogu spet polomil, ko je zapovedal sneti lisice s 43 avtomobilov pred ljubljanskimi Stožicami. Kakor je seveda res, da bi sicer mediji poročali o grozljivki v Stožicah, kjer so nič hudega slutečim obiskovalcem koncerta najprej prodali karte za koncert, za vogalom pa so jih čakali Jankovićevi mestni redarji in jih oglobili in jim na avtomobile nadeli lisice.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Uvodnik
Spet se začenja politični medijski ples – in spet se tisti, ki bodo njegove glavne žrtve, torej novinarji, zaradi katerih se v imenu gledalcev, poslušalcev in bralcev vse dogaja, vedejo, kot da ne vedo, kdo jim trka na okno in da trka prav njim. Ker če bodo morda tiho, jih ne bo oplazilo? Pa jih bo. Tako kot je kulturnike, profesorje in druge, ki se jih je vlada lotila zaradi političnih in ideoloških namenov.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Uvodnik
Ena najlepših zgodb sodobne Slovenije je zgodba o Metelkovi. Seveda se je tudi ta zgodba začela s preklicano obljubo in lažmi. Vlada je pred točno dvajsetimi leti tretjino nekdanje vojašnice namenila Mreži za Metelkovo, pobudi 300 umetnikov in članov raznih subkulturnih društev. Bila je res odlična poteza, takrat smo v Sloveniji še razumeli, za kaj gre pri vsem skupaj in kaj tvori državo.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Uvodnik
Janez Janša te svoje domislice seveda ni podpisal, ampak je, tako kot ponavadi, ko se spusti v pritlehnosti, avtorstvo prepustil svoji stranki. A ni ga junaka v SDS, ki bi si brez vodje dovolil napisati tako trdo sporočilo o predsedniku republike.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Uvodnik
Finančne poti so za Slovenijo blokirane. Ne more si več sposojati denarja, ne more ji več uspeti s svojimi ponudbami obveznic. Na neki način je igra obstala. Smo izločeni igralec. Ne, niso nam šteti dnevi. Imamo še nekaj lastnih sredstev, ki lahko za nekaj mesecev, morda celo do enega leta prestavljajo dan, ko bo treba razglasiti, da ne zmoremo več. Tako kot podjetja tudi države ne morejo preživeti brez dostopa do denarja.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Uvodnik
Kdaj je bila Slovenija dejansko v vzponu? Če odmislimo obdobje napihovanja balonov, zaradi katerih pokov se država še danes ne zmore pobrati, je bilo z vidika napredka in tudi družbenega optimizma najboljše obdobje sredi devetdesetih let. Podjetja so počasi napredovala, se postavljala na noge po izgubi okoli 70 odstotkov trga zaradi razpada prejšnje države, se širila, večino dobičkov pa zadrževala in vlagala v investicije. Šlo nam je tako dobro, da si je Drnovšek za ponoven naskok na oblast izbral slogan Slovenija – zgodba o uspehu. Pa to ne pomeni, da ni bilo tudi slabega. Podjetja so seveda tudi propadala, Maribor se ni mogel pobrati. A kazalci so bili pozitivni, podjetja so napredovala. Leta 1997 smo prišli prvi izmed vzhodnih držav do presežka dobička nad izgubami na nacionalni ravni. Vzhodna Evropa se je še lomila, Slovenija pa edina ne.
