Grega Repovž
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Uvodnik
Seveda je bogokletno v Sloveniji reči, da nam Jugoslavija manjka. Saj v resnici nobenega dvoma tudi ni: vsak, ki bi mislil in trdil, da bi Jugoslavija kot tvorba lahko obstala in morala obstati, bi govoril na pamet in precejšnje neumnosti. A vendar se Sloveniji odsotnost Jugoslavije pozna tudi na nekaterih ravneh, ki jih ne želimo videti in jih tudi ne poudarjamo. Gre za samozadostnost in samozadovoljnost.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34 | Uvodnik
Dejstvo je, da je vlada Janeza Janše z argumentom pospeševanja gospodarske rasti davčno razbremenila najbogatejše, tako prek dohodnine kot prek znižanja obdavčitev dobičkov. Seveda v resničnem življenju zaradi tega ni bilo ne novih zaposlitev in ne naložb, je pa premožnejšim ostalo več denarja. A Janšev argument je bil tipičen neoliberalni argument, katerega neustreznosti danes ni treba več dokazovati - dokazala...
-
20. 8. 2009 | Mladina 33 | Uvodnik
»Vidim ga, kako odhaja spat in se mu pred očmi prikazujejo nekakšne Zaresne more, slutim ga, kako odhaja v posteljo s sulico in nakovalom v roki, in čutim ga, kako se znoji, ko se v sanjah bori s svetlimi silami, ki sproti topijo njegov spomenik.« Majda Širca, ministrica za kulturo, o direktorju TV Slovenija J. Možini, 2. avgusta 2009 na svojem blogu www.majdasirca.
-
13. 8. 2009 | Mladina 32 | Uvodnik
Veliko pozornosti, časa in tudi pričakovanj tako ministri kot drugi predstavniki vlade namenjajo pripravi proračuna za leto 2010. Projektni in nič več resorski način razdeljevanja sredstev naj bi zagotovil mentalni premik od »grabljenja in deljenja sredstev« h kakovostni porabi, hkrati pa naj bi v svežnju - vse skupaj vodi in usklajuje drugi minister vlade, Mitja Gaspari - vlada predstavila tudi dokončen reformni,...
-
6. 8. 2009 | Mladina 31 | Uvodnik
Zadnji dve zgodbi, ki že tedne zaposlujeta slovensko javnost, na eni strani torej Pivovarna Laško in na drugi Mura, ne kažeta le, kako je pri prvi kriza udarila po tistih, ki so špekulirali, pri drugi pa po tistih, ki so ves čas delovali na robu preživetja, temveč razkrivata tudi plitkost in nezmožnost slovenskega novinarstva. Kako vdano so se lotili novinarji napihovanja absurdne, smešne ponudbe Joca Pečečnika,...
-
30. 7. 2009 | Mladina 30 | Uvodnik
Ta teden je Sloveniji dal velike zmagovalce. Morda na koncu ne bodo zmagali, morda jih bodo na koncu celo prinesli okoli, a to v tem trenutku ni tako pomembno. Pa ti zmagovalci niso ne šroti, ne vlada, ne razni čeraniji, ki da kupujejo Laško, ker radi pijejo Radensko (kakšna traparija), ali mariniči, ki danes imajo diplomo, jutri pa tečaj. Veliki zmagovalci so slovenski upokojenci.
-
23. 7. 2009 | Mladina 29 | Uvodnik
Danes ni težko na ulici srečati levega intelektualca, ki že po pozdravu začne negodovati o težavnih razmerah, tej vladi pač, tej koaliciji, Borutu Pahorju, ki je jojprejoj, Gregorju Golobiču, kakšno razočaranje, Katarini Kresal, ki kljub dobrim potezam ves čas zbuja nelagodje zaradi tistega domnevnega mračnega ozadja, ki naj bi bilo za njo. Seveda je razočaranje tudi skoraj vsak minister posebej, pa državni...
-
16. 7. 2009 | Mladina 28 | Uvodnik
Na tem mestu smo že večkrat zapisali, da se ne gre privoščljivo naslajati nad »nesrečo« Boška Šrota ali že padlega Igorja Bavčarja. In kot smo vedeli za Igorja Bavčarja, da se bo na koncu moral umakniti, je to že danes jasno tudi za Šrota. Oba bi se morala s položajev umakniti že lani, ko je postalo jasno, kam sta pripeljala »svoji« velepodjetji.
-
9. 7. 2009 | Mladina 27 | Uvodnik
Morda se ta trenutek res že skoraj vsej Sloveniji zdi, da je prav, da Mura propade in izgine na smetišče zgodovine kot še eno izmed podjetij, ki so jih pokosili globalizacija, mencajoča politika, nesposobni lastniki in slabe uprave. Res je noro: danes so otroci, ki so se rodili, ko se je začelo reševanje Mure, že zdavnaj polnoletni. Tako dolgo že traja agonija tega podjetja in tako dolgo so v agoniji zaposleni,...
-
2. 7. 2009 | Mladina 26 | Uvodnik
Morda se v vladi niti ne zavedajo - a prav v teh dneh je mogoče prvič oceniti, da znotraj vlade nastaja prvi resni strateški premik po dolgih letih, pri čemer ne mislimo le na čas vladavine prejšnje vlade, ampak tako rekoč vseh prejšnjih vlad. Na prvi pogled je mogoče reči, da sta njegova protagonista razvojni minister Mitja Gaspari in državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar.
-
25. 6. 2009 | Mladina 25 | Uvodnik
»Več kot polovica članov moje vlade ima takšna in drugačna vabila s strani policije, informacijske pooblaščenke, Kosove komisije, različnih sodišč, Virant, Mate, Šturm, Zver, generalni sekretar vlade.« Janez Janša, Pop TV, 24. junija 2009 Janez Janša res zna obrniti stvari na glavo. No, ne na glavo; obrniti jih zna tako, da vsi začnemo gledati v napačno smer.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24 | Uvodnik
Besedna zveza zadnja priložnost za vlado je bila v dneh po evropskih volitvah večkrat uporabljena. Vlada da je dobila zadnje opozorilo volivcev, pa čeprav jo je koalicija sestavila šele pred sedmimi meseci. Morda je res zadnja priložnost, morda jih bo vlada dobila še mnogo. A nekaj je gotovo: tisti, ki bi nedvomno morali misliti, da so od volivcev dobili zadnjo priložnost, so namreč prav ministri.
-
11. 6. 2009 | Mladina 23 | Uvodnik
Čeprav ta trenutek v vseh političnih strankah preračunavajo, s kakšnimi ranami ali z dobi- čkom so izšli iz evropskih volitev, in čeprav ta trenutek ne vemo, ali bo vlada zaradi Golobičeve laži morebiti zapadla v hudo notranjo krizo, čeprav tudi ne vemo, kaj vse bo prinesla kriza in kako hudo bo prizadela vsakega izmed nas - čeprav je torej ta trenutek vse popolnoma prenapeto, da bi se lahko v miru naslonili...
-
4. 6. 2009 | Mladina 22 | Uvodnik
Na prvi pogled je absurdno. Potem ko so predsednik stranke Zares Gregor Golobič, podjetje Ultra in NLB že dokazali, da so jim skoraj en teden podtikali podatek za podatkom, jih prikazovali kot tajkune, lopove in lažnivce, ko je zgodba že popolnoma razpadla, je prišlo »veliko« razkritje: da je Golobič v času pred volitvami javnosti zamolčal, da je eden od solastnikov Ultre.
-
28. 5. 2009 | Mladina 21 | Uvodnik
Zdi se, da se v zadnjem času vse razprave v Sloveniji, namesto da bi se skozi javno debato postopoma racionalizirale, popolnoma zapletejo in nazadnje zverižijo v gmoto resnic, laži, čustev in popolnih neumnosti. Seveda to ni nekaj novega, še manj nenavadnega. Težava kajpak ni v sami iracionalnosti razprav; ampak v tem, da v njih do preloma nikakor ne pride.
-
21. 5. 2009 | Mladina 20 | Uvodnik
Le na prvi pogled odhod prvega moža NLB Draška Veselinoviča in odstop predsednika britanske poslanske zbornice Michaela Martina nista povezana. Martin je prvi predsednik poslanske zbornice, ki je bil prisiljen odstopiti po letu 1695, po več kot 300 letih. V torek ni odstopil zaradi veleizdaje ali česa podobnega, odstopil je zaradi zapravljanja in neodgovornega ravnanja z javnim denarjem, zaradi razkritja, da si...
-
14. 5. 2009 | Mladina 19 | Uvodnik
Morda se sliši absurdno, a TV Slovenija, Rosviti Pesek, Mitji Ferencu, Jožetu Dežmanu, ki so tako pristno v maniri najboljših političnih propagandistov razkrili domnevno najtemnejšo plat slovenske zgodovine, smo lahko hvaležni, da so »odkrili« Hudo Jamo. Seveda je niso odkrili, Huda Jama je bila že dolgo popisana, kaj skriva, je bilo že dolgo jasno.
-
7. 5. 2009 | Mladina 18 | Uvodnik
Če ne bi bile prihodnje volitve ravno volitve poslancev evropskega parlamenta, bi poteze, ki jih v tem trenutku sprejemajo politične stranke, tudi v javnosti dobile jasnejši predvolilni predznak. A kaj je že osrednji problem volitev v evropski parlament? Da jih državljani - pa ne le v Sloveniji, ampak v vseh evropskih državah - nikakor niso pripravljeni vzeti tako resno kot nacionalne volilne cikluse.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16 | Uvodnik
» Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil! « Stanislaw Jerzy Lec, poljski satirik V trenutku, ko bi morali biti vsi ključni akterji osredotočeni na pripravo in izvedbo ukrepov za omilitev gospodarske krize, se je Slovenija soočila z vsemi svojimi preteklimi grehi. In kot vedno v takih razmerah se bodo stvari začele razpletati v predvidljivo smer - v kazanje s prstom.
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Uvodnik
Čeprav se v teh tednih kar vrstijo policijske preiskave, začelo se je s preiskavo zoper vpletene v domnevno korupcijo pri nakupu finskih patrij, nadaljevalo s preiskavo v agenciji za telekomunikacije, ta teden pa še v Luki Koper, akcije policije in tožilstva ne naletijo na močan odmev v javnosti. Tudi mediji jih ne pograbijo. Za zadržanost je več razlogov.
-
9. 4. 2009 | Mladina 14 | Uvodnik
Prejšnje mesece, ko je kriza z vso silovitostjo že divjala v ZDA in Veliki Britaniji, je bilo s te strani Atlantika težko razumeti, kako se jim lahko stvari kar dogajajo. Oziroma kako jim lahko stvari uhajajo iz rok in jih dogodki neprestano prehitevajo. Kako se jim lahko zgodijo tako neverjetni spregledi, kot so na primer milijonska izplačila nagrad in druge oblike zlorabe sredstev, ki sta jih državi namenjali za...
-
2. 4. 2009 | Mladina 13 | Uvodnik
Ko je kongres SD pred slabima dvema tednoma za podpredsednika izvolil Patricka Vlačiča, je politična teža prometnega ministra nemudoma zrastla. Za to je več razlogov. Prvo je izraženo latentno pričakovanje, da naj bi si z izvolitvijo Vlačič tlakoval pot na predsedniško mesto v največji politični stranki, ki ga je podžgala tudi napoved predsednika SD in premiera Boruta Pahorja, da na naslednjih strankinih volitvah...
-
26. 3. 2009 | Mladina 12 | Uvodnik
Ta teden je stranka DeSUS tudi javno zahtevala, da se draginjski dodatek, ta predvolilna poteza Janševe vlade, ne izplača le najbolj ogroženim upokojencem, temveč vsem. Minister za finance Franci Križanič je nato obljubil, da bodo storili vse, kar bo mogoče, da bo čim večji delež upokojencev dobil ta dodatek. A če smo realistični, bi moral Križanič koalicijski stranki reči, naj si draginjski dodatek nekam zatakne.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Uvodnik
Predsednik vlade Borut Pahor je prvih sto dni vlade delal le eno stvar: gradil svojo podobo predsednika vlade. To naj bi bil predsednik vlade, ki presega stare zamere in ki se z njimi ne obremenjuje; zato je v njegovem kabinetu lahko posebni svetovalec tudi Dimitrij Rupel. To naj bi bil predsednik vlade, ki ne dela razlik med koalicijskimi in opozicijskimi strankami; z vsemi enako dobro in tvorno sodeluje.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Uvodnik
Kriza? Preveč se govori o njej.
»Mi podpiramo vse, kar škoduje sedanjemu redu... Pospešujemo politiko katastrofe, zakaj samo katastrofa, to je zlom našega liberalnega sistema, bo utrla pot novemu redu... Vse, kar utegne povzročiti katastrofo vladajočega sistema - vsaka stavka, vsaka vladna kriza, vsako vznemirjanje državne oblasti, vsaka slabitev sistema - koristi, zelo koristi nam.
-
Nobenega dvoma ni, da so danes zaradi krize v težavah malodane vsa podjetja. In vendar se večina ne more izogniti grenkemu priokusu, da marsikateri lastnik in direktor krizo tudi izkorišča, da bi naredil tisto, česar v normalnih, nenevrotičnih razmerah nikoli ne bi mogel narediti. Pa ne samo to: kriza je naravnost odlična priložnost, da odgovorni skrijejo svoje pretekle napake.
-
Ni dobrih nacionalizmov in ni dobrega populizma. Ni mogoče biti danes populističen, jutri pa razumen in načelen. Ni mogoče biti en dan pragmatičen in sprejeti podkupnino, drugi dan pa biti spet pošten. Pokojni krščanski demokrati so se včasih šalili, da so do popka krščanski, pod popkom pa demokrati. Problem te šale je bil, da so se pogosto po njej dejansko tudi ravnali.
-
Notranja ministrica Katarina Kresal je v sredo sporočila, da namerava spremeniti način imenovanja generalnega direktorja policije. Ne bo več javnega razpisa, spremenili bomo zakon in omogočili neposredno imenovanje, je napovedala. Seveda je njena zamisel popolnoma sprta z vsem, kar je zganjala vlada pretekla dva meseca z domnevno depolitizacijo imenovanj v državni in javni upravi.
-
Slabe tri mesece po imenovanju nove slovenske vlade se je že izostrila temeljna razlika med obdobji, ko so na oblasti levi, in obdobji, ko so na oblasti desni politični bloki. Namreč: v času prejšnje vlade polemike o njenih potezah in načrtih niso bile niti približno tako intenzivne, kot so danes. Seveda k intenzivnosti v veliki meri prispeva dramatičnost trenutka, ki ga povzroča globalna kriza.
-
Nimam nikakršne simpatije do ostarelih častnikov JLA. Pri tem nisem drobnjakarski, ocenjujem jih malce počez. Pa vendar. Marsikateri leta 1991 ni znal oceniti, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Marsikateri izmed njih je takrat točno vedel, kaj se dogaja z državo in kakšno vlogo ima pri tem vojska, a je vztrajal na svojem službenem mestu, ker ni vedel, kam naj iz vojske sploh gre: za nekoga znotraj vojašnice je bil obet...
