Grega Repovž
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Uvodnik
Čeprav se v teh tednih kar vrstijo policijske preiskave, začelo se je s preiskavo zoper vpletene v domnevno korupcijo pri nakupu finskih patrij, nadaljevalo s preiskavo v agenciji za telekomunikacije, ta teden pa še v Luki Koper, akcije policije in tožilstva ne naletijo na močan odmev v javnosti. Tudi mediji jih ne pograbijo. Za zadržanost je več razlogov.
-
9. 4. 2009 | Mladina 14 | Uvodnik
Prejšnje mesece, ko je kriza z vso silovitostjo že divjala v ZDA in Veliki Britaniji, je bilo s te strani Atlantika težko razumeti, kako se jim lahko stvari kar dogajajo. Oziroma kako jim lahko stvari uhajajo iz rok in jih dogodki neprestano prehitevajo. Kako se jim lahko zgodijo tako neverjetni spregledi, kot so na primer milijonska izplačila nagrad in druge oblike zlorabe sredstev, ki sta jih državi namenjali za...
-
2. 4. 2009 | Mladina 13 | Uvodnik
Ko je kongres SD pred slabima dvema tednoma za podpredsednika izvolil Patricka Vlačiča, je politična teža prometnega ministra nemudoma zrastla. Za to je več razlogov. Prvo je izraženo latentno pričakovanje, da naj bi si z izvolitvijo Vlačič tlakoval pot na predsedniško mesto v največji politični stranki, ki ga je podžgala tudi napoved predsednika SD in premiera Boruta Pahorja, da na naslednjih strankinih volitvah...
-
26. 3. 2009 | Mladina 12 | Uvodnik
Ta teden je stranka DeSUS tudi javno zahtevala, da se draginjski dodatek, ta predvolilna poteza Janševe vlade, ne izplača le najbolj ogroženim upokojencem, temveč vsem. Minister za finance Franci Križanič je nato obljubil, da bodo storili vse, kar bo mogoče, da bo čim večji delež upokojencev dobil ta dodatek. A če smo realistični, bi moral Križanič koalicijski stranki reči, naj si draginjski dodatek nekam zatakne.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Uvodnik
Predsednik vlade Borut Pahor je prvih sto dni vlade delal le eno stvar: gradil svojo podobo predsednika vlade. To naj bi bil predsednik vlade, ki presega stare zamere in ki se z njimi ne obremenjuje; zato je v njegovem kabinetu lahko posebni svetovalec tudi Dimitrij Rupel. To naj bi bil predsednik vlade, ki ne dela razlik med koalicijskimi in opozicijskimi strankami; z vsemi enako dobro in tvorno sodeluje.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Uvodnik
Kriza? Preveč se govori o njej.
»Mi podpiramo vse, kar škoduje sedanjemu redu... Pospešujemo politiko katastrofe, zakaj samo katastrofa, to je zlom našega liberalnega sistema, bo utrla pot novemu redu... Vse, kar utegne povzročiti katastrofo vladajočega sistema - vsaka stavka, vsaka vladna kriza, vsako vznemirjanje državne oblasti, vsaka slabitev sistema - koristi, zelo koristi nam.
-
Nobenega dvoma ni, da so danes zaradi krize v težavah malodane vsa podjetja. In vendar se večina ne more izogniti grenkemu priokusu, da marsikateri lastnik in direktor krizo tudi izkorišča, da bi naredil tisto, česar v normalnih, nenevrotičnih razmerah nikoli ne bi mogel narediti. Pa ne samo to: kriza je naravnost odlična priložnost, da odgovorni skrijejo svoje pretekle napake.
-
Ni dobrih nacionalizmov in ni dobrega populizma. Ni mogoče biti danes populističen, jutri pa razumen in načelen. Ni mogoče biti en dan pragmatičen in sprejeti podkupnino, drugi dan pa biti spet pošten. Pokojni krščanski demokrati so se včasih šalili, da so do popka krščanski, pod popkom pa demokrati. Problem te šale je bil, da so se pogosto po njej dejansko tudi ravnali.
-
Notranja ministrica Katarina Kresal je v sredo sporočila, da namerava spremeniti način imenovanja generalnega direktorja policije. Ne bo več javnega razpisa, spremenili bomo zakon in omogočili neposredno imenovanje, je napovedala. Seveda je njena zamisel popolnoma sprta z vsem, kar je zganjala vlada pretekla dva meseca z domnevno depolitizacijo imenovanj v državni in javni upravi.
-
Slabe tri mesece po imenovanju nove slovenske vlade se je že izostrila temeljna razlika med obdobji, ko so na oblasti levi, in obdobji, ko so na oblasti desni politični bloki. Namreč: v času prejšnje vlade polemike o njenih potezah in načrtih niso bile niti približno tako intenzivne, kot so danes. Seveda k intenzivnosti v veliki meri prispeva dramatičnost trenutka, ki ga povzroča globalna kriza.
-
Nimam nikakršne simpatije do ostarelih častnikov JLA. Pri tem nisem drobnjakarski, ocenjujem jih malce počez. Pa vendar. Marsikateri leta 1991 ni znal oceniti, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Marsikateri izmed njih je takrat točno vedel, kaj se dogaja z državo in kakšno vlogo ima pri tem vojska, a je vztrajal na svojem službenem mestu, ker ni vedel, kam naj iz vojske sploh gre: za nekoga znotraj vojašnice je bil obet...
-
Zadeve postajajo absurdne. Politične stranke so se v Sloveniji že drugič voljno - pustimo godrnjanje, ki je zdaj, po dogovoru, videti le kot folklora ali napenjanje dečkov, kateri ima večje mišice - dogovorile za partnerstvo, tokrat za boj zoper krizo. Vlada bo tako odslej vse predloge, ki so povezani s krizo, pripravila, nato pa še pred sprejetjem v vladi poslala opozicijskim strankam.
-
V preteklem tednu bi v javnem prostoru težko našli bolj izgubljeno osebo, kot je bila generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Potem ko ji je zaupanje izrekel pravosodni minister Zalar, je ta teden to storila tudi notranja ministrica Katarina Kresal. O Brezigarjevi med člani nove vladne garniture, predvsem pa kritične javnosti, tudi strokovne in tožilske, namreč ni dvoma: tožilstvo je Brezigarjevi uspelo...
-
Pretekli teden je bila oddaja Trenja na Pop TV posvečena ukrepom zoper krizo. V njej so kot v kakšnem resničnostnem šovu vsakih deset, petnajst minut v neposrednem vklopu nastopali tudi delavci vrhniškega IUV, ki so jim le nekaj dni pred novim letom izročili odpovedi delovnega razmerja. V resnici je bilo vseeno, kaj so ministri in drugi sodelujoči govorili - odpuščenih delavcev z besedami ni bilo mogoče potolažiti...
-
Ta teden je stranka Zares že drugič od imenovanja vlade javno napadla delovanje koalicije oziroma natančneje - predsednika vlade Boruta Pahorja. Prvič se je to zgodilo sredi decembra, ko je prišlo do prvih imenovanj v družbah in skladih, ki jih nadzoruje država. Takrat se generalni sekretar Zares Bogdan Biščak protestno ni udeležil srečanja generalnih sekretarjev strank, na katerem naj bi si po strankarskem ključu...
-
23. 12. 2008 | Mladina 52 | Uvodnik
Ta kriza je res prekleta. Je povsod okoli nas, vsak že pozna podjetje, ki ga je udarila, nekateri tudi že posameznika, ki jo je občutil - a še vedno je predvsem le okoli nas. A to ni občutek, ki preveva le Slovenijo. Iz evropskih velemest poročajo o rekordnih božičnih in prednovoletnih prodajah. Vsi vedo, da prihaja kriza, nihče ne dvomi, da jo bo res občutil, a kot bi si rekli - dajmo, zapravljajmo, mogoče potem...
-
18. 12. 2008 | Mladina 51 | Uvodnik
» Kar se ABB-ja in Litostroja tiče, je treba vedeti, da je bila konkretna 'poslovna' ponudba ABB-ja sramotna, saj je Slovenijo obravnavala kot zanikrno banana republiko. ABB bi blagovolil prevzeti Litostroj za relativno majhen denar, stroške presežnih delavcev bi naprtil državi, ob tem pa je zahteval še od države garantirane velike posle v vrednosti večkratnika kupnine, mimo razpisov je med drugim hotel Slovenskim...
-
11. 12. 2008 | Mladina 50 | Uvodnik
Po vsaki bitki se pojavijo na bojišču ljudje, ki hitijo opisovati, kako je bitka potekala in kako »nam« je uspelo premagati sovražnika - medtem ko tisti, ki so bitko dejansko bojevali, obsedijo in poskušajo priti do sape. Ti nenavadni ljudje znajo opisati vse podrobnosti, predvsem pa lastna domnevna junaštva - in problem je le v dejstvu, da se jih tisti, ki so bitko dejansko bojevali, nikakor ne morejo spomniti.
-
4. 12. 2008 | Mladina 49 | Uvodnik
»Znašli smo se v posebnem obdobju, ko je vsaj od najodgovornejših ljudi v državi treba pričakovati, da bodo v ljudeh iskali tisto, kar je najboljše.« Premier Borut Pahor, v ponedeljek, 1. decembra, o iskanju tistega dobrega, ki je v vsakem človeku O iskanju dobrega, ki je v vsakem človeku, je pred slabimi štirinajstimi dnevi na predavanju v Gorici govoril filozof Slavoj Žižek.
-
27. 11. 2008 | Mladina 48 | Uvodnik
Slovensko aktivno politiko zapuščata dva res arogantna človeka: Vasko Simoniti in Dimitrij Rupel. To je dobro. Oba jo zapuščata v prepoznavnem slogu. Simoniti se ni mogel upreti, da ne bi svoji naslednici zabrusil v glavo mačističnega in v resnici ne ravno razumljivega stavka - tudi sicer ni vedno ravno razumljivo nastopal ta gromovnik - in odkorakal, ne da bi ji dal roko.
-
20. 11. 2008 | Mladina 47 | Uvodnik
V ponedeljek, 7. oktobra 1996, so Mladinini kolporterji že zgodaj zjutraj na ljubljanskih ulicah začeli zbirati podpise. Sredi dopoldneva so zbrali 200 podpisov, do dvanajstih se je podpisalo več kot 500 ljudi. Do večera bi zagotovo zbrali več kot 1000 podpisov. Mladinina akcija, s katero je želelo uredništvo preprečiti sprejetje sprememb zakona o poslancih, je tako dobila dovolj podpore, da so tedanji odgovorni...
-
13. 11. 2008 | Mladina 46 | Uvodnik
»Tajkuni odpirajo šampanjce.« Nepodpisani bloger Janez Janša na spletni strani SDS Tajkuni danes ne odpirajo šampanjcev - pa četudi to razlaga bloger Janez Janša na spletni strani SDS. Še več: tajkunom je danes čisto vseeno, kdo bo notranji in kdo pravosodni minister. Imajo namreč preveč težav. Danes je pač vse drugače. Včeraj so bili najbogatejši, danes pa so najbolj zadolženi Slovenci.
-
6. 11. 2008 | Mladina 45 | Uvodnik
»Jaz sem pred letom in pol rekel, da se je vse začelo z Mercatorjem, in vse se bo z njim tudi končalo. To je zame konec ene tajkunske zgodbe, ki jo je ustvaril Janez Janša.« Zoran Janković, nekdanji predsednik uprave Mercatorja, ljubljanski župan, 5. novembra 2008 »Ta odločitev ni povezana s svetovno finančno krizo. Glavni razlog, da prodajamo Mercator, je teror, ki ga država prek Urada za varstvo konkurence...
-
13. 11. 2008 | Mladina 44 | Uvodnik
Stranke nastajajoče koalicije so se dogovorile, da bodo upokojenci tudi prihodnje leto dobili draginjski dodatek. Po njihovih ocenah bo to javne finance obremenilo za dodatnih 60 do 70 milijonov evrov v letu 2009. A to je cena vstopa upokojenske stranke v koalicijo in s tem sploh obstoja koalicije. Važno je, da nam je uspelo ustaviti prvotni predlog, da bi se pokojnine usklajevale tako z rastjo plač kot z...
-
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Uvodnik
Ne predvolilne obljube, ne sestava koalicije, ne koalicijska pogodba ne povedo o kakovosti posamezne vlade toliko kot njena kadrovska sestava. Koalicijska pogodba je lahko izreden dokument, toda če so izbrani ministri slabi, jim še tako dobra »navodila za delo« ne pomagajo. A vladno ekipo mandatar vedno predstavi v enem kosu in takrat je za morebitne spremembe in korekture že prepozno.
-
16. 10. 2008 | Mladina 42 | Uvodnik
V osnutku koalicijske pogodbe, ki so jo Socialni demokrati ponudili v razpravo koalicijskim partnericam, piše, da so člani vlade zavezani, da se v času ministrskega mandata izogibajo dajanju izjav v javnosti, ki so v nasprotju z izjavami predsednika vlade in drugih članov vlade. Morda bi si moral kandidat za predsednika vlade Borut Pahor na rob osnutka na 47 straneh pripisati, da bi se moral tudi predsednik vlade...
-
9. 10. 2008 | Mladina 41 | Uvodnik
Ko človek misli, da je v nevarnosti, ga je strah. Ko človek ne ve, ali se preteči nevarnosti lahko izogne, ga rada pograbi panika. Ko človek misli, da se nevarnosti ne more izogniti, ga popade groza. In če je nevarnost namišljena? Je kaj drugače? Ni. Ta trenutek vsem v razvitem svetu, torej vsem tistim, ki dejansko imajo kaj izgubiti, grozi nevarnost, da bodo izgubili veliko ali vse.
-
2. 10. 2008 | Mladina 40 | Uvodnik
Ko so Ljubljančani pred dvema letoma izvolili Zorana Jankovića za ljubljanskega župana, ga niso zato, ker bi menili, da je tako izvrsten menedžer - pa naj je Janković to po volitvah še tako vestno ponavljal. Niti ga niso izvolili zato, ker do lokalnih volitev ni bil politik. Izvolili so ga predvsem zato, ker so s tem želeli jasno sporočiti nestrinjanje s takrat aktualno državno oblastjo.
-
25. 9. 2008 | Mladina 39 | Uvodnik
»Od antike naprej je znano, da kdor ne zna prenesti poraza, ne zasluži zmage. In kdorkoli je pridobil zmago, mora izkazovati velikodušje, primerno zmagi. Skratka, vse to so stare stvari in vse to je tudi za nas aktualno. Na žalost, kolikor sem lahko spremljal, v Sloveniji na zadnjih volitvah nismo imeli ljudi, ki bi znali dobro prenesti poraz, in iz tega so izšle določene težave.
-
18. 9. 2008 | Mladina 38 | Uvodnik
Ločnica je na teh volitvah zelo trdo postavljena. Ne trdimo, da na preteklih ni bila - volilni spopad se vedno močno zaostri, vedno se volilno telo spolarizira. To seveda ne velja le za Slovenijo. Vendar pa tokrat ne gre za ideološke razlike, za desno-levo opredeljevanje, za opredeljevanje do zgodovine, druge svetovne vojne, komunizma. Celo več: naštete teme so v tej volilni kampanji odrinjene na rob, preprosto...
