
Grega Repovž
-
Uvodnik / Ujetniki lanskega snega
Včasih je treba velike teme začeti z majhnimi, v resnici nepomembnimi stvarmi. Naj tokrat vprašanje razvoja države načnemo z ne ravno ogromnim, a vseeno starim in lepim divjim kostanjem, ki stoji pred stavbo ljubljanskega gledališča Drama. Lokalni ljubljanski okoljevarstveniki so se v teh dneh postavili za to drevo. No, za 12 dreves so se postavili – vsa bodo namreč padla pri obnovi narodnega gledališča. A to drevo je v resnici prekleto pomembno. Ker ne gre zanj, ampak za način razmišljanja.
-
Naslednji mesec bo Levica volila nov izvršni odbor in s tem koordinatorja, kakor se v tej stranki imenuje predsednik. Luka Mesec lahko kandidira še za en dveletni mandat, vendar v tem trenutku ni jasno, ali je na ta položaj lahko izvoljen – ali ima torej sploh še podporo – niti ali bo sploh kandidiral. Levo krilo stranke, ki ga najizraziteje predstavlja poslanec Miha Kordiš, je namreč izpeljalo mali prevzem – v novem svetu stranke ima odslej večino. Kordiševo krilo Mescu in ministrski ekipi očita, da sta postala preveč sredinska, da preveč popuščata liberalnim strankam v koaliciji, da nista dovolj leva. Kordiševi očitki so enaki očitkom, ki so doslej uničili tako rekoč vse nove evropske leve stranke.
-
Še do konca devetdesetih smo lahko slovenske menedžerje prištevali v slovensko inteligenco. Veliko izjemnih posameznikov je bilo med njimi. Nekaj jih je na svojih položajih ostalo še iz časa socializma, veliko pa je bilo tudi menedžerjev mlajše generacije, ki so zmogli videti, razumeti in govoriti širše – razumeti na primer, da vlaganje v kulturo in znanost, ne le šport, pomeni dejansko rast države in družbe. Razumeli so, da napredna družba širokih pogledov zagotavlja tudi boljši razvoj ekonomije, torej tistega, s čimer so se ukvarjali sami.
-
Dramatični so v teh dneh opisi poraza vlade, premiera Roberta Goloba in zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana: le zapravila sta denar, čakalne dobe se niso skrajšale, veliki stresni test slovenskega zdravstva ni uspel. Čeprav je Mladina oster kritik ministra in ves čas dvomimo o njegovih dejanskih namenih, pa je treba biti v kritiziranju ministra natančnejši. Bešič Loredan res ni nikoli verjel, da bo stresni test sam po sebi povzročil skrajšanje čakalnih vrst, pa čeprav je to rekel. Vsi smo razumeli, da je s svojimi besedami izrazil zgolj upanje, da se bo to zgodilo. A intenca stresnega testa je bila ves čas uvideti, kaj se zgodi, če zdravstvu res daš ves denar, ki ga ta ves čas zahteva. Kaj se je zgodilo? Točno to, kar je napovedal novinar Mladine Borut Mekina ob napovedi stresnega testa: nič.
-
Uvodnik / Nedotakljivi, a ranljivi
Nikoli si ne bi mislili, da lahko leta 2023 kdo v osrednji psihiatrični bolnišnici v Sloveniji bolnike, nekateri so seveda zaradi zdravstvenega stanja izjemno naporni in tudi nasilni, zavestno in načrtno muči in pretepa. Nobenega dvoma ni, da gre pri zdravnikih in pri zdravstvenem osebju za izjemen trud pri obvladovanju in zdravljenju psihiatričnih bolnikov, a danes imamo pred sabo poročila in pričevanja – objavila jih je novinarka Barbara M. Smajile z N1 – o načrtnem mučenju bolnikov in maščevalnem izživljanju. Gre za pričevanja pacientov in tudi zaposlenih. Govorijo o dušenju z blazino, dolgotrajnem boksanju v trebuh, udarcih po genitalijah. Ne govorimo o metodah v nemškem koncentracijskem taborišču, ampak o Sloveniji leta 2023.
-
Uvodnik / Čas za splošno stavko
Čeprav v slovensko javnost ta izraz še ni prodrl, ima nesorazmerno povečevanje cen in s tem inflacije, že uradno ime: imenuje se inflacija pohlepa. Pohlep je tisti, ki zvišuje cene, ne dražji energenti, ne višje plače in višje cene financiranja – za nesorazmerji stoji kar pritlehni pohlep. Kapitalizem destabilizacijo in zmedo vedno znova izkoristi za ustvarjanje dodatnih dobičkov, to je za kapitalizem praznik.
-
Le redki so politiki, ki so zmožni potegniti zavoro, se umakniti in razmisliti o začrtani politiki. Le redki so politiki, ki so zmožni resno vzeti kritiko, si jo ogledati z vseh strani, jo predelati in sprejeti ter se ji prilagoditi. Dejansko je politika pogosto predvsem prostor samovšečnih ljudi, ki se s kritiko niso zmožni soočiti, ki trmarijo, celo zapadejo v užaljenost in togotnost. Za slovensko politiko to velja še prav posebej, saj gre vanjo malo modrih ljudi, toliko se jih je namreč že opeklo, pa tudi sicer je zaradi majhnosti države kadrovski bazen zelo šibek.
-
V Sloveniji smo vajeni grobega političnega obračunavanja, SDS in njen voditelj Janša ves čas izrekata hude obtožbe. V takih razmerah, kjer se obtožbe izrekajo tako zlahka in kjer praktično nobena obtožba, ki je izrečena ali zapisana, ne doživi pravnih ali javnih posledic, pa zato zadeve, ki so dejansko problematične, pogosto izpadejo benigne, manj grozne. Pretekli teden je v javnost prišla zgodba, ki je preprosto preresna, da ne bi javnost in mediji od državnih organov zahtevali takojšnje in izredne preiskave. Preiskavo bi morali uvesti državni zbor, tožilci in kriminalisti.
-
Zmanjševanje javnomnenjske podpore vladi se je ustavilo. Za obrat v javnem mnenju oziroma v odnosu do vlade je brez dvoma več razlogov. A glavni razlog za stabilizirano podporo se zagotovo skriva v odločitvi koalicije, da vloži zakonsko spremembo, ki naj bi preoblikovala dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
-
Zgodovinar dr. Božo Repe v nosilni temi v tej številki kot eden izmed sogovornikov opozori na pomembno zgodovinsko vzporednico med današnjim časom in Slovenijo med obema vojnama, vzporednico, ki je bila doslej prezrta. Pri kulturnem boju, ki ga izvaja desnica, pravi Repe, gre v resnici za preverjen koncept iz časa med obema vojnama, ko je bilo vse – mediji, sindikati, izobraževanje, ustvarjanje javnega mnenja nasploh – strankarsko razdeljeno, posredno ali neposredno pa so to financirali vladajoči, ki so v obdobju vladanja »parkirali« denar za sušna leta, ko so bili v opoziciji. »In prav to Janša uspešno počne še danes,« zaključi Repe.
-
Uvodnik / Kako dober župan bi bil lahko!
Dovolj mesecev je od županskih volitev, da je že mogoče razbrati, kakšen bo ta mandat ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Zakaj je to sploh relevantno? Župan Ljubljane je pomemben za celotno državo, prestolnica ima tudi v Sloveniji na smer razvoja države zelo močan vpliv. Če je prestolnica nazadnjaška, potegne celotno državo v to smer, če je razsvetljena in zazrta v prihodnost, je vlečni konj in vzor za vse ostale. Jankovićeva prva dva mandata sta bila taka. In država mu je sledila, od velikih do majhnih občin.
-
Morda se nam v celinski Evropi tako malce skrivaj, da ne bi delovali privoščljivi, zazdi celo pravično, ko opazujemo, kako se je Velika Britanija po izstopu iz Evropske unije znašla v popolnem razpadanju in kaosu. No, nikar. Vse, kar opazujemo tam, bo v različni obličnosti udarilo tudi v Evropi. Gledamo lastno prihodnost. Britanci so že dobili račun za pretekle zablode, to so le še ruševine neoliberalizma – če si sposodimo naslov knjige ameriške politologinje Wendy Brown. Ja, Velika Britanija je po petih desetletjih neoliberalizma sesuta država.
-
Uvodnik / Kdo je na drugi strani?
Še nobeni vladi ni uspelo odpraviti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v resnici sploh ni zavarovanje. Dejansko so tri zavarovalnice zgolj inkasantska služba, ki pobira denar od prebivalcev in ga nato nakazuje javni zdravstveni zavarovalnici ZZZS, pri tem pa si obračuna svojo provizijo. Vse skupaj je blef, to ni zavarovanje, le zelo dobro izdelan privid, da gre za dejanske zavarovalne storitve.
-
Nekatere teme potrebujejo čas. O nekaterih dogodkih se včasih več let ni mogoče pogovarjati, ker so nas, ko so se zgodili, tako izčrpali, tako obremenili, da nam je pogosto že sama misel nanje pretežka. In med te teme za malodane celoten planet spada prav epidemija. To seveda ni še en zapis o epidemiji covid-19, ampak o tem, da bo nekatere dogodke, ki so se zgodili zlasti v prvem letu epidemije, vse težje raziskati, vse manj bo dokumentov, ki jih danes odgovorni še morajo hraniti, vse manj ljudi se bo verodostojno spominjalo dogodkov, vse težje bo iz tistega časa potegniti kakšno prihodnje znanje. Še najtežje pa bo tiste, ki so bili odgovorni za to, da sprejemajo odločitve, pripraviti do tega, da bodo javnosti pojasnili, kako so se sprejemale te (zdaj vemo, da napačne) odločitve.
-
Uvodnik / Od Pahorja do Goloba
Enaki izjavi dveh predsednikov vlade, Marjana Šarca in Roberta Goloba, imata prikrito skupno točko: zmanjšanje javne podpore pod polovico. Da, stvari so vedno bolj preproste, sploh, ko gre za ljudi, ki v državno politiko pridejo iz drugih poklicev: prekleto pogosto se zgodi, da najprej ne zmorejo nositi priljubljenosti in moči nove funkcije, da jih torej popolnoma odnese in mislijo, da so mesije, ki jih ljudje ljubijo, da je vse, kar jim pade v glavo, modro in izjemno. Ko se ta priljubljenost zmanjša, pa enako hitro izgubijo voljo, začnejo javkati, kako je vse zaman, saj da na položaju nimajo nobene moči, razočarani so in užaljeni. Oba odziva sta seveda popolnoma nezrela, v svojem bistvu pa del iste ihtave agresivnosti. Šarec in Golob v tem nista posebna; ko se je zmanjšala priljubljenost premiera Mira Cerarja, je na tiskovno konferenco prišel s kartonom, na katerem je bil natisnjen napis: »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.« Kako lahko ljudje, ki imajo največ moči v državi, sploh pomislijo, da se bodo začeli drugim smiliti? Cerarjeva tablica sicer ni bila najnižja točka; Borut Pahor se je na primer v tej točki odzval manično, začel je prirejati grozljivo dolge in nekonsistentne tiskovne konference in uvedel semafor reform. Janša, vsem izkušnjam navkljub, v tej točki postane zgolj zajedljiv, zloben in nevaren.
-
Trenutek, v katerem je svet zdaj, po propadu treh bank, dveh ameriških in ene evropske, je morda res najbolje opisati z besedo medčasje. Če bi bil naslov tega zapisa Pred nevihto, kar je bila tudi čisto spodobna možnost, bi namreč s tem že rekli, da je slab razvoj prihodnjih dogodkov že zakoličen. Da smo v bistvu že tam in zdaj zgolj še čakamo, kdaj se bo zgodilo, narediti pa ne moremo prav nič. Medčasje pa še vedno pušča stvari malce odprte. Medčasje si za ta prispevek predstavljamo kot tisti trenutek, ko avto pred nami grobo zavre, mi instiktivno naredimo enako, in potem nastopi tisti znani dolgi trenutek, razvlečena sekunda ali le pol nje. In ja, morda bo v naslednji tisočinki sekunde počilo in morda bo to za nas celo usodno, morda pa se bomo – to bo mnogo bolje – ustavili pet centimetrov od avtomobilskega odbijača pred nami stoječega vozila. To vozilo bo že v naslednjem trenutku speljalo, kot da se ni nič zgodilo, mi pa bomo le zajeli sapo, izustili dve kletvici, in že čez nekaj minut popolnoma pozabili, da se je sploh kaj zgodilo. V nekem zapisu o Marku Breclju je Dragan Živadinov medčasje opisal takole: »Ko čisto vse postane premor.«
-
Uvodnik / Kaj sta obljubila Vrtovec in Janša?
V nedeljo je bil na portalu N1 objavljen intervju z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Velik del ga je bil posvečen načrtom vlade za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Težko bi ministra označili za nasprotnika gradnje nove jedrske elektrarne, nasprotno. Je pa – osvežujoče za Slovenijo, kjer obljube letijo, kot bi jih stresal iz rokava – v intervjuju povedal, da se seveda lahko zgodi, da bodo pri časovnici gradnje nove jedrske elektrarne tudi zamude, saj na to vpliva ogromno dejavnikov. Intervju ni bil revolucionaren, minister je zgolj birokratsko, a realistično opisoval svoje prihodnje korake. Rekel pa je tudi tole: »Nič ni narobe, če se časovnica gradnje drugega bloka zamakne. Ključno je, da to vemo. Ker če si na drugi strani danes ne priznamo, da je realni rok 2035, 2036, 2037, in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli, kdo je bil minister, ki je zavajal javnost. Jaz si tega ne želim. Imamo pa tehtne podatke, zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.«
-
Malo se že pozablja, kako se je ob začetku vojne v Ukrajini odzval tedanji slovenski premier Janez Janša. Če smo res zlobni – malo je manjkalo, da ni začel hoditi okoli v maskirni obleki. Vojno v Ukrajini je Janša zagrabil kot priložnost, da se prikaže v javnosti kot nenadomestljivi vodja. In če bi verjeli njegovim takratnim izjavam, je s svojimi izkušnjami v slovenski desetdnevni vojni usmerjal malodane celotno evropsko politiko. No, to ni bilo res, ker so do njega iz znanih razlogov čutili odpor, pa tudi ta propagandna akcija je bila jalova in patetična.
-
Ne zdi se, da se v vladi sploh zavedajo, da se stvari v družbi zelo in hitro zaostrujejo – že shodov upokojencev, pa čeprav jih v ozadju organizira Janševa SDS, ne gre podcenjevati. Žal največji del krivde za zaostrovanje nosita vlada in njen predsednik Robert Golob. Ta se je v začetnem zanosu odrekel političnemu znanju in izkušnjam – kljub vsem opozorilom, da mora neizkušen politik, ko gre za javne finance, imeti ob sebi izkušene in modre ljudi. Javne finance niso proračun, javne finance se začnejo pri družbenem in socialnem dogovarjanju. S tem se sedanji minister za finance sploh ne ukvarja.
-
Uvodnik / Ubijanje RTV Slovenija
Ustavno sodišče je v ponedeljek objavilo dolgo pričakovano odločitev in niti ne tako presenetljivo sprejelo sklep, da zadrži izvajanje ključnih členov novega zakona o RTV Slovenija. Tega je takoj po lanskih volitvah pripravila civilna družba, v državnem zboru pa ga je na podlagi predvolilne obljube sprejela koalicija GS, Levice in SD. Namen spremenjenega zakona o RTV Slovenija je bil zamenjati kadre RTV Slovenija, ki jih je nastavila politika, ter enkrat za vselej nadomestiti politične nameščence z dejanskimi predstavniki civilne družbe. Namen je bil jasen, o zakonu se je na zahtevo SDS (ki je pričakovala drugačen rezultat) pozitivno izrekla tudi javnost na referendumu. Referendumska podpora javnosti seveda ni nikakršna obveza za ustavno sodišče – celo več, ustavno sodišče imamo v demokracijah med drugim tudi zato, da varuje ustavnost države tudi pred samim ljudstvom in njegovim mnenjem. Večina včasih misli tudi protiustavno.
-
Naslov tokratnega uvodnika se zdi na prvi pogled poniglav, nekaterim bi se utegnil zdeti nesramen: zakaj bi medij, ki svojega levega svetovnega nazora ne skriva, ki je kritik neoliberalnega kapitalizma (a seveda tudi levih politikov, političnih strank in vlad), zagovarjal mnenje, da mora biti tudi konservativni pol močan in potenten? Za to je veliko razlogov.
-
Uvodnik / Temu so volivci rekli ne
Že kakšen mesec pred odstopom Tatjane Bobnar s položaja notranje ministrice – premier Robert Golob jo je z dramatiziranjem njenih izjav v odstop dejansko prisilil – so mediji dobili informacije o dogajanju, ki se pripravlja. Zdelo se je za lase privlečeno, tudi zato, ker so bile novice temne, a naj povzamemo: Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, človek, ki je dejansko zrušil vlado Marjana Šarca, a se Šarec iz nerazumljivih razlogov od njega ne more ločiti, naj bi imel tudi v Golobovi vladi vse večji vpliv. Črnčec naj bi skupaj z dolgoletno zaupnico premiera Goloba Vesno Vuković – danes je že generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda, takrat je bila še njena tiskovna predstavnica – opisoval nevarnosti, ki naj bi jih pomenila Bobnarjeva. Ta naj bi, tako naj bi razlagala Vukovićeva in Črnčec, dejansko prestopila k SDS, ščitila naj bi Janševe ljudi v policiji in ministrstvu. Bila naj bi Janševa! Bobnarjeva? Se je komu zmešalo?
-
Uvodnik / Prekletstvo vezne posode
Ta teden je predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministroma in predsednikoma koalicijskih strank Tanjo Fajon in Luko Mescem orisal še dve prihajajoči reformi: reformo plačnega sistema v javnem sektorju in reformo stanovanjske politike. Prva je bila predstavljena zdravstvena reforma že pred štirinajstimi dnevi. A to še ni vse: že čez štirinajst dni naj bi vlada predstavila še davčno reformo.
-
Čeprav se danes zdi čas avtokratske vlade SDS, NSi in SMC že oddaljen in se zdi oddaljena tudi destruktivnost njenega prvega moža Janeza Janše, se je treba zgolj spomniti, da je sedanjemu premieru Robertu Golobu šele ta teden, natančneje 24. januarja 2023, neverjetnih devet mesecev po volitvah, ki so bile 24. aprila 2022, uspelo dejansko sestaviti vlado, kot jo je predlagal. In zakaj je bilo tako? Ker je Janša naredil vse, da bi svojega naslednika Goloba čim bolj blokiral – ne glede na posledice.
-
Uvodnik / Imate eno (1) prejeto sporočilo
Izkušnje kažejo, da na politike veliko bolj kot dobronamerne pripombe in zapisi delujejo rezultati javnomnenjskih raziskav. Ker ne želimo biti pokroviteljski, bomo zapisali zgolj, da sta ta teden premier Robert Golob in njegova vlada dobila sporočilo. Pošiljatelj je bila Javnost.
-
Naj se je najprej zdela ideja o stavki pacientov še tako nenavadna, sploh po tem, ko je svojo navzočnost napovedal tudi premier Robert Golob, gre za dogodek, ki smo ga lahko le veseli. Že zdaj lahko napišemo, da gre za enega od dogodkov leta – pa čeprav se je zgodil že 10. januarja.
-
Prihodnji teden naj bi po Sloveniji začele delovati ambulante za ljudi, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Za zdravstveno zavarovanje odšteje zaposleni Slovenec na leto vsaj 1500 evrov – vsak mesec samodejno plača zavarovanje, še preden dobi plačo na bančni račun. K temu nismo prišteli dopolnilnega zavarovanja, torej še dodatnih 450 evrov na leto. Predstavljajte si, da bi toliko, torej vsaj 2000 evrov na leto, plačali za zavarovanje avta ali hiše. Če zavarovanja ne bi mogli uveljaviti, bi to nemudoma poimenovali zavarovalniška goljufija in vsi bi vam rekli ogoljufana stranka. Kako pa so te zavarovance poimenovali na ministrstvu za zdravje? Neopredeljeni pacienti. Neopredeljeni? Neopredeljeni do česa? Do tega, da so za dostop do zdravnika plačali 2000 evrov letne premije in zdaj nimajo dostopa do zdravnika?
-
Če bi primerjali slovenski politični prostor z nemškim, je SDS, ki se pri nas predstavlja kot desnosredinska stranka, primerljiva z vzhodnonemško skrajno desno Alternativo za Nemčijo. Da, vzhodnonemška Alternativa za Nemčijo zagovarja skrajnejša stališča kot zahodnonemška, tam si odkritega rasizma ne upajo privoščiti. In tej zahodnonemški Alternativi za Nemčijo je po svojih stališčih še najbliže slovenska Nova Slovenija. Ko gre za svoboščine, odnos do migrantov, celo ekonomije, je namreč NSi bliže zahodnonemški Alternativi za Nemčijo kot pa koaliciji nemških krščanskih demokratov. Koalicija CDU-CSU, razen posameznikov v njej, nima tako skrajnih stališč, kot jih imajo slovenski krščanski demokrati – čeprav se nemška krščanska koalicija odmika v zadnjem času v desno in stran od centra, kamor jo je umestila Angela Merkel.
-
Predsednik vlade Robert Golob ne tvega tako zelo, ko vedno znova poudarja, da je čas, da zmanjšamo količine mesa, ki ga pojemo, niti ni tako zelo tvegal, ko je to postavil med ključne točke svoje agende. Čeprav se vedno znova oglasijo na eni strani živilska in mesnopredelovalna industrija ter kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo živali, mesa in mlečnih izdelkov, na drugi pa tudi zbirka godrnjačev, Golob govori tisto, kar velika večina prebivalcev, med njimi so tudi oboževalci mesa, ve: preveč mesa, zlasti rdečega, je zdravju škodljivo, preveč mesa je izvor bolezni, z mesom v Sloveniji nismo zmerni, pri porabi mesa smo med evropskimi rekorderji.
-
Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden naredil rutinsko potezo: preverjajoč navedbe odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava, da naj bi poskušal premier Robert Golob vplivati na kadrovanje v policiji, je poslal na specializirano državno tožilstvo vprašanje, ali morda glede družbe Gen-I poteka kakšen postopek, ki ga vodijo oziroma usmerjajo tožilci. Z državnega tožilstva smo v torek prejeli pozitiven odgovor: v zvezi z družbo Gen-I oziroma odgovorno osebo v tej družbi poteka predkazenski postopek. Na tem mestu moramo zapisati: to ne pomeni, da se bodo sumi policistov in tožilcev tudi potrdili, ne pomeni niti, da je odgovorna oseba, ki jo preiskujejo, Robert Golob. Je pa dejstvo, da ne gre za običajno prijavo, ampak za prijavo kaznivega dejanja, ki vsebuje dovolj elementov, da so usmerjanje preiskave prevzeli tožilci.