Grega Repovž
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Uvodnik
Ta petek je poleg redne Mladine izšla tudi posebna izdaja Alternative – Misliti volitve. Gre za zelo drugačna besedila, kot bi jih morda pričakovali: za akcijske načrte po posameznih področjih, od energetike, prometa, zdravstva, policije, pravne države ... V njej je na primer prispevek konec prejšnjega tedna preminulega dr. Petra Novaka, strokovnjaka za energetiko, ki je za to priložnost razčlenil zeleni energetski prehod Slovenije. Ali pa na primer prispevek dr. Mateja Ogrina, geografa, strokovnjaka za promet, ki natančno razloži, kaj moramo storiti po 30 letih napačnega prometnega razvoja, zaradi katerega strošek za mobilnost slovenske družine znaša pošastnih 17 odstotkov njenega prihodka, vse skupaj pa obteži spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati – in to narobe.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Uvodnik
Med obleganjem Sarajeva so se njegovi prebivalci pogosto »igrali« normalnost. Pač s tistim malo, kar so imeli, so si pričarali zgolj privid, kakšen je bil svet prej in kakšen bi svet v tistem trenutku moral biti. Prirejali so svečane večerje, na primer. Se lepo oblekli, si uredili frizuro, uporabili še zadnje sapice laka in dišav, iz omar, na katere so bila sicer naslonjena drva, potegnili najboljše obleke, zbrali skromno hrano, kupili morda celo kakšen kos mesa. Nekaj več, čisto malo več. In potem so povabili sosede ali pa prijatelje, ki so se lahko prebili do njih, izvlekli prt, vse, kar je le malo dišalo po slovesnem in boljšem, še novoletne okraske, pa čeprav je bil september. Saj ni trajalo dolgo, uro dve, malo pozabe, malo smeha, prej ali slej je nanje legla realnost. Ampak bilo je vredno.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Uvodnik
Bi bilo presenetljivo, da se je na učitelje zaradi stavke to sredo usul tak plaz jeze, besa – da bo tako, je bilo jasno že dan pred stavko, ko so se v neoliberalnih dnevnikih pojavile objave raznih mam, ki seveda najbolje vedo, kaj je šola in kaj si učiteljice in učitelji zaslužijo in česa ne, svoje je prispevala tudi objava lažnih plač učiteljev na enem od SDS-portalov v lasti Orbánovih oligarhov. Na tej točki je nujno ponoviti, zakaj je do stavke sploh prišlo, ker to razblini vse te debate: v Sloveniji imamo enotni plačni sistem za celoten javni sektor, ki z zakonom določa razmerja med različnimi poklici v celotnem sektorju. Ker se je vlada odločila, da se ne bo držala tega zakona in je najprej povišala plače medicinskim sestram, nato pa mimo vseh pravil socialnega dogovarjanja še zdravnikom, so se sindikati morali odzvati in zahtevati, da se zakon o plačah v javnem sektorju izvaja, kot je napisan. Sindikati javnega sektorja so v skladu z zakonsko proceduro torej zahtevali pogajanja, ker tako predvideva socialno sporazumevanje. A vlada, ki bi se morala odzvati po standardnem postopku pogajanj, je sindikatom odgovorila z žaljivim pamfletom, ministrica za šolstvo Simona Kustec pa sploh ni hotela začeti pogajanj – čeprav jo zakon obvezuje. Zato je bila objava stavke naslednja poteza – po zakonu.
-
Začnimo pri dejstvih. Do srede smo imeli v Sloveniji že šest shodov za Ukrajino, ne dva, kot razlaga nevedni Zorčič. Prva dva sta bila v petek, v Ljubljani ga je pripravila ukrajinska diaspora, drugega pa v Mariboru Emilija Stojmenova Duh. Tretji je bil v soboto, pripravila ga je beloruska diaspora. Četrti je bil v ponedeljek, organizirala ga je iniciativa Slovenska pomoč Rusiji. Nato je bil v torek veliki shod na Trgu republike, ki ga je pripravila protestna skupščina. Na teh petih (5) shodih so bili pretežno isti ljudje, enkrat v širši zasedbi, drugič v ožji. Poleg prizadetih Ukrajincev, živečih v Sloveniji, posameznih Belorusov in Rusov, ki s tem kažejo nasprotovanje Putinu in vojni, so bili tam ljudje, ki po navadi dvignejo glas za druge. Ki protestirajo tudi za »napačne« begunce. Ki ne protestirajo preračunljivo, ampak za druge.
-
Borut Mekina, novinar Mladine, sicer tudi magister mednarodnih odnosov, je aprila 2019 – v Sloveniji smo imeli šele slabo leto na oblasti vlado Marjana Šarca, Ameriki pa je še predsedoval Donald Trump – napisal članek, ki se danes bere kot napoved prihodnosti. V njem je citiral domače in tudi tuje strokovnjake, opozorilo pa je bilo zelo jasno: države postajajo egoistične, sebične, tudi države okoli nas se vedejo agresivno, dejansko napadalno, morda tega še ne vidimo, a prekleto nevarno bo, če se bomo tega zavedeli prepozno. Ali kot je že takrat v njegovem članku dejal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova: »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas. In v zgodovini odnosov med državami zatonu diplomacije in vere v mednarodno dobro vedno sledi obdobje sebičnosti in vojn.«
-
Velja se spomniti, kako smo leta 2008, tik pred volitvami, prišli do enotnega sistema plač v javnem sektorju. Tako kot danes je tudi takrat vlado vodil Janez Janša, Gregor Virant pa je bil minister za javno upravo. Enotni plačni sistem je bil sicer Virantova dolgoletna želja in zamisel, a Janši mu jo je uspelo prodati kot predvolilni met: pač celotnemu javnemu sektorju se zvišajo plače, nekaterim še malce odstopajoče, preračunljivo – na primer RTV Slovenija –, vlada bo požela val navdušenja zaradi svoje dobrote in Janša bo na volitvah gladko zmagal.
-
Ta teden je na police slovenskih knjigarn prišla knjiga Sramota, ki opisuje slabi dve leti delovanja anonimne skupine Non grupa, ki je s svojimi plakati, grafiti in različnimi akcijami s preprostimi potezami (velikokrat kar čopiča) razkrivala naravo oblasti v tej državi. Zagotovo si bomo najbolj zapomnili prav talni grafit Sramota, ki se je vsakič pojavil tam, kjer je lomastila Janševa oblast. A noben pločnik v Sloveniji si v vsem tem času ni bolj zaslužil napisa Sramota kot pločnik na Erjavčevi ulici v Ljubljani, kjer je vhod v prostore predsednika republike Boruta Pahorja. Morda bi ta napis lahko vgraviral v tla kot trajen opomin kar njegov naslednik oziroma naslednica – kot opomin, da je to pomembna funkcija, ki sicer nima veliko pooblastil, kljub temu pa se da zlorabiti, predvsem pa potacati.
-
Vlado Miheljak ima v tokratni kolumni zelo prav: četudi gre za banalni znesek in nikakršne resne posledice za oglobljenega, je oglobljenje Pavla Gantarja, ker je na twitterju napisal kritiko ravnanja policistov na protestu, na katerem so porabili 400 nabojev solzivca, hujši eksces od vseh Janševih izpadov, žalitev in tožb doslej – pri čemer to ne pomeni, da doslej marsikdo ni že zelo nasrkal, zlasti protestniki. A obstaja pomembna razlika: zoper Gantarja se je »odzval« režim.
-
Odločitve različnih evropskih vlad, da sproščajo ukrepe, od danske do ne nazadnje slovenske, mirnost evropske komisije, blaga in pomirjujoča sporočila Svetovne zdravstvene organizacije, mirni odzivi epidemiologov na rastoče številke po vsej Evropi – vse to nakazuje, da je vsaj v Evropi prišlo do temeljnega obrata v boju zoper koronavirus. Faza, v katero prehajamo, je množično prekuževanje. Ne gre za dogovor med vladami, ne gre za dogovor med strokovnjaki, sploh ne gre za neko sprejeto odločitev. Zadeva poteka nekako organsko, politiki jo uvajajo postopoma, vsi se tega vsaj tiho zavedamo, nihče od odgovornih pa tega ne izreče.
-
Zakaj se je plin v Sloveniji izjemno podražil, in to nad raven, ki jo dosega cena plina v sosednjih državah, ki tako kot Slovenija nimajo lastnih virov? Žal je zadeva v svojem bistvu banalna in kruta. Ali kot v intervjuju Monike Weiss pove dr. Peter Novak: te države so si cenejši plin zagotovile z dogovorom z Rusijo. Srbija je dobila plin za dve leti po stari ceni, torej za okoli 26 evrov za megavatno uro, Bolgarija je za dve leti dobila plin po 46 do 49 evrov za megavatno uro, enako Madžarska. Slovenija pa je ostala praznih rok in plin plačuje po tržni ceni. Zakaj? Ker je vlada premiera Janše vodila sovražno politiko do Rusije.
-
Biti sindikalni zaupnik, predsednik sindikata ali pa aktivistični voditelj je izredno težko in tudi neprijetno delo. Na nasprotni strani namreč vedno stojijo močni ljudje, ljudje z močjo funkcij, ljudje s svetovalci, pravniki, analitiki, ljudje z dejansko močjo, ljudje z vplivom, ki so tudi ves čas korak pred sindikalnim zaupnikom. A to ni najbolj neugodno pri tem: dejansko je voditelj sindikata ali aktivist praktično vedno poraženec; tudi ko kaj doseže, je to po navadi daleč od želja članstva, pa čeprav je bilo že to težko doseči. Zmage so vedno delne, majhne. Seveda mora biti zaradi avtomatično podrejene vloge ves čas agresiven, trd, neizprosen, siten, ker pogosto le tako sploh pride do besede oziroma v soj žarometov. A kaj je najhuje pri tem? Da ga tudi takrat, ko bitko izbojuje, ko torej dejansko zmaga, ne črtijo le na nasprotni strani, ampak ga imajo po navadi dovolj tudi lastni ljudje, za katere se je izpostavljal, saj niso nikoli zadovoljni z doseženim. In prav zaradi tega je težko biti sindikalni zaupnik ali aktivist: velikokrat zgolj poskuša ohraniti pridobljeno. Nikoli torej ni prave zmage, gre pogosto zgolj za odbijanje napadov, za skakanje iz ene bitke v drugo, pričakovanje sindikalne baze je veliko, zmage pa redke in pogosto tudi pirove.
-
Tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 – te so bile 3. junija – je bilo v slovenski civilni družbi čutiti trpen nemir: zagotovila strank, da ne nameravajo sodelovati s skrajno SDS, niso delovala res prepričljivo. Le nekaj dni pred volitvami se je na primer razkrilo, da se je predsednik LMŠ Marjan Šarec skrivaj sestal z Janezom Janšo (Šarčevo nenavadno ravnanje je razkril Zmago Jelinčič, očitno v dogovoru z Janšo). Drugi človek SMC Zdravko Počivalšek prav tako v predvolilnem času ni skrival, da je odprt tudi za koalicijsko sodelovanje z Janšo, v SMC so glede tega potekali ostri notranji spori. Tudi nekateri socialdemokrati, takrat pod vodstvom Dejana Židana, so si privoščili kar nekaj nenavadnih izjav.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Uvodnik
Filozof Mladen Dolar je v intervjuju, ki je bil pred nekaj meseci objavljen na portalu N1, izrekel zanimivo in točno opazko o družbenih omrežjih, torej Facebooku, Twitterju itd.: »Podatki kažejo, da je mlajša generacija, ravno tista generacija, ki najbolj uporablja družbena omrežja, tudi tista, ki je na primer najbolj množično podprla Bernieja Sandersa v Ameriki. Torej je to platforma, ki ni samo sredstvo širjenja fake news in teorij zarot, ampak je odprta za dosego zelo drugačnih ciljev.« Danes opazujemo, kako propagandni stroj SDS zlorablja medije, troši neizmerne količine denarja (nobena stranka v skladu z našo zakonodajo o političnih strankah brez izigravanja zakonov ne more razpolagati s toliko denarja), izvaja fake news, širi teorije zarot in diskvalifikacije o svojih političnih konkurentih in o praktično vsakem, ki si drzne izreči drugačno mnenje, hkrati pa troši tudi proračunski denar, da bi tako skozi lokalne ravni kot tudi javne blagajne »kupila« volivce, da bi jo podprli na prihajajočih volitvah. In na prvi pogled se zdi, da nihče nima več moči, da bi se temu postavil po robu. Medijski prostor je pretežno zlomljen (STA, RTV Slovenija, številni manjši mediji), javne institucije, ki so pomembne pri ustvarjanju javnega mnenja, tudi, veliko ljudi je obmolknilo.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Uvodnik
Čeprav se ves čas vrstijo kritike in obsojanje slovenske družbe v zvezi z njeno kooperativnostjo v boju zoper epidemijo, je treba kljub temu splošnemu negativizmu, delno upravičenemu, poudariti: glede na to, kako slabo je šlo Sloveniji, kako nam je tudi v četrtem valu epidemije uspelo gladko podreti vse rekorde in ostati na evropskem vrhu po okužbah v tem valu, se je prebivalstvo po eskalaciji razmer odzvalo odgovorno in dejansko samo, v odsotnosti ukrepov oblasti – Janša na epidemijo gleda zgolj še skozi volilna očala –, vsaj delno prelomilo ta val. To mislimo z vso resnostjo: javnost se je odzvala, ko je postalo kritično. Delež necepljenih sicer ostaja velik, slabo nam gre pri razdeljevanju tretjega odmerka cepiva – a razmeroma hiter prelom četrtega vala je pokazal višjo stopnjo solidarnosti in odgovornosti ljudi v Sloveniji, kot smo jo videli doslej.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Uvodnik
Letošnjih volitev ne bo zaznamoval le trd boj med tem, na kakšno pot bo šla Slovenija: naprej v smeri vzhodnoevropskih poldiktatur, ki si jo je zamislil Janez Janša s svojimi sateliti, ali na pot okrevanja demokracije in družbe ter njenih institucij. Slednje je tisto, kar nas čaka v najboljšem primeru. Dan po volitvah namreč ne bo bolje, četudi SDS in sateliti izgubijo; takrat se bo morda začela počasna obnova družbe, tudi odnosov, načina komunikacije, medsebojnega elementarnega spoštovanja. Brez tega, da bi ta družba spet postala družba elementarnega bontona, sploh ne bo šlo. A še pred tem družbo čakajo težki meseci do volitev.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Uvodnik
Ko je pred desetimi dnevi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović rekla, da bi morali po njenem mnenju necepljeni pacienti, ki končajo na intenzivni obravnavi, doplačati za zdravljenje, verjetno sploh ni vedela, kako grozno neobčutljive so njene besede za državljane, cepljene in necepljene, kako sprto je to z družbeno pogodbo. Velik delež necepljenih, ki dvomijo o varnosti cepiv, ki jih je strah, tudi tisti, ki verjamejo v različne zarote, so poraz družbe, so poraz nas vseh. Predsednica zdravniške zbornice ne bi smela govoriti tako. S tem je narobe prav vse. A tudi državljani ne spoštujemo več zdravnikov. Postali smo nerazumevajoči, nespoštljivi, vse težje sprejemamo njihove zahteve. Ker jih ne čutimo kot sorazmerne.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Uvodnik
Janševa vlada je ta teden uspešno izpeljala še eno fazo sprejemanja davčne reforme: pristojni odbor za finance je potrdil predlog znižanja davkov, čaka ga zgolj še obravnava na plenarni seji državnega zbora v decembru. A komu je sploh namenjeno davčno razbremenjevanje? Gre za reformo, ki bo dejansko povečala dohodke zaposlenih in družin, slehernikov? Bodo tudi podjetja imela od tega korist, nižje stroške dela?
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Uvodnik
Teoretiki zarot, z leve in desne, še danes niso povsem prepričani, da se je »primer Robert Golob« res zgodil po naključju. Preveč idealen kandidat za politika v tem trenutku je, da ne bi bilo kaj zadaj. A naj ne bo dvoma: Golob, ki se bo zelo verjetno spustil v politiko, je stranski produkt Janševega lomastenja po gospodarstvu. In brez dvoma bi neprimerno raje kot vstopil v politiko še naprej vodil Gen-I. In tega niti ne skriva. Enako je bilo z Zoranom Jankovićem, ko ga je leta 2006 Janša vrgel z mesta predsednika uprave Mercatorja. Janković si ni želel v politiko, a po grobi odstavitvi in ostrem sporu z vlado vrnitve ni bilo več.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Uvodnik
Včasih predsedniku republike Borutu Pahorju kaj tudi nevede in nehote uspe. Napoved zgodnjega datuma volitev je ena izmed stvari, ki bi jih verjetno danes najraje vzel nazaj. Dejansko je z njo svojemu političnemu prijatelju Janezu Janši naredil medvedjo uslugo. Od tistega dneva odštevamo, koliko je še do volitev. Na današnji dan le še 155 dni. In če – glede na javnomnenjske raziskave – večina politično aktivnih prebivalcev odšteva s pričakovanjem, da prihaja konec tega morečega obdobja avtoritarne oblasti, to torej počne z veseljem in optimizmom, je »zanje« to moreče. Pa smo odštevati šele začeli.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Uvodnik
Napoved najverjetnejšega datuma volitev, ki jo je pretekli teden izrekel predsednik republike Borut Pahor, je sprožila v kritični javnosti nekakšen optimizem, češ, zdaj vsaj vemo, kdaj se bo končalo obdobje janšizma. Žal ni tako. Izvedeli smo zgolj verjetni datum volitev.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Uvodnik
Vladajoča politika se tolaži. Da je boj zoper epidemijo tako zavožen zaradi nacionalnih značilnosti, zgodovinskih razlogov, opozicije, medijev, ker naj bi bil narod tako neracionalen … Z zelo preprostim primerom bomo pokazali, da to ni res. Če bi bilo namreč res tako, bi danes na ulicah ameriških mest še vedno potekali spopadi, še vedno bi bila policija nasilna do ljudi, ljudje pa bi še vedno množično nasprotovali protiepidemijskim ukrepom. Pa se to ne dogaja. Nasprotno. Prihod normalnega in uravnovešenega predsednika je razmere umiril. Pa ne gre za kakšne izjemne lastnosti predsednika Joeja Bidna. Je zgolj normalen, obkrožen z normalnimi svetovalci in sodelavci.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Uvodnik
Za večino prebivalcev Slovenije je danes bivanje v tej državi hoja po minskem polju. Boj zoper epidemijo je razpadel, nič ni verodostojno, pravil ni oziroma se jih le redki držijo.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Uvodnik
Večina Slovenk in Slovencev, ki aktivno spremljajo slovensko politično dogajanje, se verjetno ni zavedala, kako zelo brutalen in grob je bil odgovor slovenskega premiera Janeza Janše nizozemskemu kolegu Marku Rutteju, ko je ta protestiral zaradi Janševih neprimernih napadov na poslance evropskega parlamenta in o tem tudi diplomatsko obvestil slovensko veleposlanico na Nizozemskem. Janša je Rutteju napisal: »Mark, ne zapravljaj časa z veleposlaniki in medijsko svobodo v Sloveniji. Skupaj s Sophie in’t Veld raje zaščitita novinarje, da jih ne bodo morili na ulici.«
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Uvodnik
Sumi, ki so se pri poznavalcih policijskega dela, še posebej pa načina delovanja slovenske policije, pojavili že med protesti pretekli teden, so se ta teden potrdili. Slovenske policije v torek, 5. oktobra 2021, na dan, ko je slednja z uporabo sile, solzivca, vodnega topa in gumijastih nabojev nasilno nastopila zoper slovenske prebivalce, niso operativno usmerjali policijske starešine in nadrejeni, ampak politiki, natančneje notranji minister Aleš Hojs ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič. Kot je uspelo po dolgotrajnem preverjanju izvedeti Mladininemu novinarju Petru Petrovčiču, je poveljevanje policiji na črni torek potekalo iz dveh operativnih štabov. Prvi je bil v operativno-komunikacijskem centru na Prešernovi ulici v Ljubljani. Teden dni prej imenovani direktor Policijske uprave Ljubljana Janez Rupnik se je odrekel vodenju operativnega štaba in za to nalogo pooblastil Dejana Čulka, vodjo sektorja uniformirane policije. Vendar pa sta Rupnik in generalni direktor policije Anton Olaj Čulku »stala za hrbtom« in dejansko izdajala ukaze, ki jih je Čulk zgolj ponavljal.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Uvodnik
Nasilje, ki smo ga doživeli v torek v središču Ljubljane, je bilo načrtovano, izsiljeno, zahtevano. Ni se zgodilo, policiji stvari niso ušle iz rok in ne, množica ga ni izzvala. Dokažimo to.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Uvodnik
Ko je sredi julija postalo jasno, da je cepljenje v Sloveniji praktično zastalo, je Robert Botteri, dolgoletni Mladinin urednik in novinar, ki jo je vodil tudi v času demokratizacije, na uredniškem sestanku izrekel presenetljivo tezo: treba se je sprijazniti, da projekt precepljenja ni uspel in da tudi ne more več uspeti, ker se je zgodila tako močna polarizacija, da tega ni več mogoče spremeniti, še najmanj pa lahko to stori vlada, ki jo ljudje tako zelo črtijo; konec je, razprave postajajo sovražne, z obeh strani, osebne, to pa je najslabše, kar se je lahko zgodilo, to je treba ustaviti in sprejeti, da se nekateri ne bodo cepili.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Uvodnik
Danes je že pretežno pozabljeno, kako se je zgodilo, da je Slovenija tako globoko zabredla, ko se je konec prejšnjega desetletja zgodila finančna kriza, oziroma zakaj je bila med najbolj prizadetimi evropskimi državami. Kdor je zadeve opazoval zgolj od daleč, vsega skupaj ni mogel razumeti: imeli smo visoko gospodarsko rast, le nekaj let prej smo vstopili v evrsko območje in še nekaj let prej v Evropsko unijo, zaradi česar so se nam trgi kar odpirali, konjunktura je omogočala, da so skrbniki javnih financ počivali. Vendar ne, zlom je bil v Sloveniji naravnost grozljiv. A da se bo to zgodilo, so natančni analitiki, na primer Veljko Bole in Dušan Mramor, napovedali že veliko pred zlomom – zlomom, ki ga sicer res ni nihče pričakoval in ki je dejansko prišel z druge strani Atlantika.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Uvodnik
Je šlo za poskus podkupovanja?
Razkritje povezav med družinami Janša, Marčič in Dimnik je seveda najprej razkritje nekega dvoličneža, ki politične konkurente in še marsikoga drugega zmerja s prvorazrednimi. Ta človek, ki se dela, da je skromni človek iz Šentilja pri Velenju, asket, mož, ki rad v petek po službi v nepretenciozni jakni in s starim nahrbtnikom skoči na vrh Triglava. Novica, da je bil na jahti nekega podjetnika, ne bi bila novica, če ne bi sam tako vztrajno slikal nekega drugega, skromnega Janeza Janše, in ves čas kazal s prstom na druge. A ta drugi je on sam. V resnici preživlja dopuste na eksotičnih otokih, igra golf po vsem svetu, tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji, uporablja na brata napisan vikend na avstrijskem smučišču, rad preživlja čas na jahtah itd.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Uvodnik
Saj veste, da so nas prepustili virusu?
Pravila vedenja v epidemiji so v tem trenutku v Sloveniji nasprotujoča si, nejasna, nelogična, nihče se več ne znajde. Zdi se kot nekakšna stihija, ki je nastala po naključju, po spletu okoliščin. Vendar ne gre za splet okoliščin. Dejansko so odgovorni na čelu s predsednikom vlade – sam predsednik vlade celo užaljeno – dvignili roke. Češ, dali smo vam cepivo, niste se množično cepili, čeprav smo vas pol leta prepričevali, naredili smo torej svoje, zdaj bo, kar bo. To potrjujejo različna dejstva. Da na primer vlada sploh ne omenja več sugestij strokovne skupine, njeni predlogi in mnenja dejansko nimajo nobene teže več. Tiskovnih konferenc, na katerih bi razlagali stanje in ukrepe, sploh ni več. Predsednik vlade govori, da ne bomo več ustavljali življenja, čeprav bi bilo z vidika boja zoper epidemije bolje, če bi ravnal nasprotno. Šolnike, učence in dijake so z novim šolskim letom dobesedno vrgli v vodo, pravila so nelogična in nezadostna, testiranje je v šolskem sistemu dejansko zgolj navidezno, nadzor okužb so prenesli z NIJZ na učitelje, otroci iz različnih razredov se še vedno mešajo, čeprav so pretežno necepljeni.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Uvodnik
Blejski strateški forum je bil v agendi vlade Janeza Janše mišljen kot eden ključnih dogodkov slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Zato niti ni čudno, da so slovenski diplomati, s prvim, zunanjim ministrom Anžetom Logarjem vred, poskušali storiti vse, da bi zagotovili navzočnost pomembnih evropskih politikov oziroma voditeljev na njem. A se ni seveda izšlo: dejansko je bil na koncu blejski forum kar lokalno srečanje balkanskih in vzhodnoevropskih premierov brez resne vsebine in brez agende, ki bi lahko prišla vsaj v novice mednarodnih agencij. Na srečanje ni prišel noben vodilni politik iz starih in močnih članic, niti zunanjih ministrov ni bilo – čeprav bi se spodobilo, da se udeležijo foruma. To je celo nekako normalno, ker Slovenija predseduje, gre za kolegialno gesto med voditelji, da zagotovijo prisotnost visokih diplomatov in politikov. A žal so se srečanju vsi izognili v velikem loku.
