Grega Repovž
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Uvodnik
Filozof Mladen Dolar je v intervjuju, ki je bil pred nekaj meseci objavljen na portalu N1, izrekel zanimivo in točno opazko o družbenih omrežjih, torej Facebooku, Twitterju itd.: »Podatki kažejo, da je mlajša generacija, ravno tista generacija, ki najbolj uporablja družbena omrežja, tudi tista, ki je na primer najbolj množično podprla Bernieja Sandersa v Ameriki. Torej je to platforma, ki ni samo sredstvo širjenja fake news in teorij zarot, ampak je odprta za dosego zelo drugačnih ciljev.« Danes opazujemo, kako propagandni stroj SDS zlorablja medije, troši neizmerne količine denarja (nobena stranka v skladu z našo zakonodajo o političnih strankah brez izigravanja zakonov ne more razpolagati s toliko denarja), izvaja fake news, širi teorije zarot in diskvalifikacije o svojih političnih konkurentih in o praktično vsakem, ki si drzne izreči drugačno mnenje, hkrati pa troši tudi proračunski denar, da bi tako skozi lokalne ravni kot tudi javne blagajne »kupila« volivce, da bi jo podprli na prihajajočih volitvah. In na prvi pogled se zdi, da nihče nima več moči, da bi se temu postavil po robu. Medijski prostor je pretežno zlomljen (STA, RTV Slovenija, številni manjši mediji), javne institucije, ki so pomembne pri ustvarjanju javnega mnenja, tudi, veliko ljudi je obmolknilo.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Uvodnik
Čeprav se ves čas vrstijo kritike in obsojanje slovenske družbe v zvezi z njeno kooperativnostjo v boju zoper epidemijo, je treba kljub temu splošnemu negativizmu, delno upravičenemu, poudariti: glede na to, kako slabo je šlo Sloveniji, kako nam je tudi v četrtem valu epidemije uspelo gladko podreti vse rekorde in ostati na evropskem vrhu po okužbah v tem valu, se je prebivalstvo po eskalaciji razmer odzvalo odgovorno in dejansko samo, v odsotnosti ukrepov oblasti – Janša na epidemijo gleda zgolj še skozi volilna očala –, vsaj delno prelomilo ta val. To mislimo z vso resnostjo: javnost se je odzvala, ko je postalo kritično. Delež necepljenih sicer ostaja velik, slabo nam gre pri razdeljevanju tretjega odmerka cepiva – a razmeroma hiter prelom četrtega vala je pokazal višjo stopnjo solidarnosti in odgovornosti ljudi v Sloveniji, kot smo jo videli doslej.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Uvodnik
Letošnjih volitev ne bo zaznamoval le trd boj med tem, na kakšno pot bo šla Slovenija: naprej v smeri vzhodnoevropskih poldiktatur, ki si jo je zamislil Janez Janša s svojimi sateliti, ali na pot okrevanja demokracije in družbe ter njenih institucij. Slednje je tisto, kar nas čaka v najboljšem primeru. Dan po volitvah namreč ne bo bolje, četudi SDS in sateliti izgubijo; takrat se bo morda začela počasna obnova družbe, tudi odnosov, načina komunikacije, medsebojnega elementarnega spoštovanja. Brez tega, da bi ta družba spet postala družba elementarnega bontona, sploh ne bo šlo. A še pred tem družbo čakajo težki meseci do volitev.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Uvodnik
Ko je pred desetimi dnevi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović rekla, da bi morali po njenem mnenju necepljeni pacienti, ki končajo na intenzivni obravnavi, doplačati za zdravljenje, verjetno sploh ni vedela, kako grozno neobčutljive so njene besede za državljane, cepljene in necepljene, kako sprto je to z družbeno pogodbo. Velik delež necepljenih, ki dvomijo o varnosti cepiv, ki jih je strah, tudi tisti, ki verjamejo v različne zarote, so poraz družbe, so poraz nas vseh. Predsednica zdravniške zbornice ne bi smela govoriti tako. S tem je narobe prav vse. A tudi državljani ne spoštujemo več zdravnikov. Postali smo nerazumevajoči, nespoštljivi, vse težje sprejemamo njihove zahteve. Ker jih ne čutimo kot sorazmerne.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Uvodnik
Janševa vlada je ta teden uspešno izpeljala še eno fazo sprejemanja davčne reforme: pristojni odbor za finance je potrdil predlog znižanja davkov, čaka ga zgolj še obravnava na plenarni seji državnega zbora v decembru. A komu je sploh namenjeno davčno razbremenjevanje? Gre za reformo, ki bo dejansko povečala dohodke zaposlenih in družin, slehernikov? Bodo tudi podjetja imela od tega korist, nižje stroške dela?
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Uvodnik
Teoretiki zarot, z leve in desne, še danes niso povsem prepričani, da se je »primer Robert Golob« res zgodil po naključju. Preveč idealen kandidat za politika v tem trenutku je, da ne bi bilo kaj zadaj. A naj ne bo dvoma: Golob, ki se bo zelo verjetno spustil v politiko, je stranski produkt Janševega lomastenja po gospodarstvu. In brez dvoma bi neprimerno raje kot vstopil v politiko še naprej vodil Gen-I. In tega niti ne skriva. Enako je bilo z Zoranom Jankovićem, ko ga je leta 2006 Janša vrgel z mesta predsednika uprave Mercatorja. Janković si ni želel v politiko, a po grobi odstavitvi in ostrem sporu z vlado vrnitve ni bilo več.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Uvodnik
Včasih predsedniku republike Borutu Pahorju kaj tudi nevede in nehote uspe. Napoved zgodnjega datuma volitev je ena izmed stvari, ki bi jih verjetno danes najraje vzel nazaj. Dejansko je z njo svojemu političnemu prijatelju Janezu Janši naredil medvedjo uslugo. Od tistega dneva odštevamo, koliko je še do volitev. Na današnji dan le še 155 dni. In če – glede na javnomnenjske raziskave – večina politično aktivnih prebivalcev odšteva s pričakovanjem, da prihaja konec tega morečega obdobja avtoritarne oblasti, to torej počne z veseljem in optimizmom, je »zanje« to moreče. Pa smo odštevati šele začeli.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Uvodnik
Napoved najverjetnejšega datuma volitev, ki jo je pretekli teden izrekel predsednik republike Borut Pahor, je sprožila v kritični javnosti nekakšen optimizem, češ, zdaj vsaj vemo, kdaj se bo končalo obdobje janšizma. Žal ni tako. Izvedeli smo zgolj verjetni datum volitev.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Uvodnik
Vladajoča politika se tolaži. Da je boj zoper epidemijo tako zavožen zaradi nacionalnih značilnosti, zgodovinskih razlogov, opozicije, medijev, ker naj bi bil narod tako neracionalen … Z zelo preprostim primerom bomo pokazali, da to ni res. Če bi bilo namreč res tako, bi danes na ulicah ameriških mest še vedno potekali spopadi, še vedno bi bila policija nasilna do ljudi, ljudje pa bi še vedno množično nasprotovali protiepidemijskim ukrepom. Pa se to ne dogaja. Nasprotno. Prihod normalnega in uravnovešenega predsednika je razmere umiril. Pa ne gre za kakšne izjemne lastnosti predsednika Joeja Bidna. Je zgolj normalen, obkrožen z normalnimi svetovalci in sodelavci.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Uvodnik
Za večino prebivalcev Slovenije je danes bivanje v tej državi hoja po minskem polju. Boj zoper epidemijo je razpadel, nič ni verodostojno, pravil ni oziroma se jih le redki držijo.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Uvodnik
Večina Slovenk in Slovencev, ki aktivno spremljajo slovensko politično dogajanje, se verjetno ni zavedala, kako zelo brutalen in grob je bil odgovor slovenskega premiera Janeza Janše nizozemskemu kolegu Marku Rutteju, ko je ta protestiral zaradi Janševih neprimernih napadov na poslance evropskega parlamenta in o tem tudi diplomatsko obvestil slovensko veleposlanico na Nizozemskem. Janša je Rutteju napisal: »Mark, ne zapravljaj časa z veleposlaniki in medijsko svobodo v Sloveniji. Skupaj s Sophie in’t Veld raje zaščitita novinarje, da jih ne bodo morili na ulici.«
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Uvodnik
Sumi, ki so se pri poznavalcih policijskega dela, še posebej pa načina delovanja slovenske policije, pojavili že med protesti pretekli teden, so se ta teden potrdili. Slovenske policije v torek, 5. oktobra 2021, na dan, ko je slednja z uporabo sile, solzivca, vodnega topa in gumijastih nabojev nasilno nastopila zoper slovenske prebivalce, niso operativno usmerjali policijske starešine in nadrejeni, ampak politiki, natančneje notranji minister Aleš Hojs ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič. Kot je uspelo po dolgotrajnem preverjanju izvedeti Mladininemu novinarju Petru Petrovčiču, je poveljevanje policiji na črni torek potekalo iz dveh operativnih štabov. Prvi je bil v operativno-komunikacijskem centru na Prešernovi ulici v Ljubljani. Teden dni prej imenovani direktor Policijske uprave Ljubljana Janez Rupnik se je odrekel vodenju operativnega štaba in za to nalogo pooblastil Dejana Čulka, vodjo sektorja uniformirane policije. Vendar pa sta Rupnik in generalni direktor policije Anton Olaj Čulku »stala za hrbtom« in dejansko izdajala ukaze, ki jih je Čulk zgolj ponavljal.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Uvodnik
Nasilje, ki smo ga doživeli v torek v središču Ljubljane, je bilo načrtovano, izsiljeno, zahtevano. Ni se zgodilo, policiji stvari niso ušle iz rok in ne, množica ga ni izzvala. Dokažimo to.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Uvodnik
Ko je sredi julija postalo jasno, da je cepljenje v Sloveniji praktično zastalo, je Robert Botteri, dolgoletni Mladinin urednik in novinar, ki jo je vodil tudi v času demokratizacije, na uredniškem sestanku izrekel presenetljivo tezo: treba se je sprijazniti, da projekt precepljenja ni uspel in da tudi ne more več uspeti, ker se je zgodila tako močna polarizacija, da tega ni več mogoče spremeniti, še najmanj pa lahko to stori vlada, ki jo ljudje tako zelo črtijo; konec je, razprave postajajo sovražne, z obeh strani, osebne, to pa je najslabše, kar se je lahko zgodilo, to je treba ustaviti in sprejeti, da se nekateri ne bodo cepili.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Uvodnik
Danes je že pretežno pozabljeno, kako se je zgodilo, da je Slovenija tako globoko zabredla, ko se je konec prejšnjega desetletja zgodila finančna kriza, oziroma zakaj je bila med najbolj prizadetimi evropskimi državami. Kdor je zadeve opazoval zgolj od daleč, vsega skupaj ni mogel razumeti: imeli smo visoko gospodarsko rast, le nekaj let prej smo vstopili v evrsko območje in še nekaj let prej v Evropsko unijo, zaradi česar so se nam trgi kar odpirali, konjunktura je omogočala, da so skrbniki javnih financ počivali. Vendar ne, zlom je bil v Sloveniji naravnost grozljiv. A da se bo to zgodilo, so natančni analitiki, na primer Veljko Bole in Dušan Mramor, napovedali že veliko pred zlomom – zlomom, ki ga sicer res ni nihče pričakoval in ki je dejansko prišel z druge strani Atlantika.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Uvodnik
Je šlo za poskus podkupovanja?
Razkritje povezav med družinami Janša, Marčič in Dimnik je seveda najprej razkritje nekega dvoličneža, ki politične konkurente in še marsikoga drugega zmerja s prvorazrednimi. Ta človek, ki se dela, da je skromni človek iz Šentilja pri Velenju, asket, mož, ki rad v petek po službi v nepretenciozni jakni in s starim nahrbtnikom skoči na vrh Triglava. Novica, da je bil na jahti nekega podjetnika, ne bi bila novica, če ne bi sam tako vztrajno slikal nekega drugega, skromnega Janeza Janše, in ves čas kazal s prstom na druge. A ta drugi je on sam. V resnici preživlja dopuste na eksotičnih otokih, igra golf po vsem svetu, tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji, uporablja na brata napisan vikend na avstrijskem smučišču, rad preživlja čas na jahtah itd.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Uvodnik
Saj veste, da so nas prepustili virusu?
Pravila vedenja v epidemiji so v tem trenutku v Sloveniji nasprotujoča si, nejasna, nelogična, nihče se več ne znajde. Zdi se kot nekakšna stihija, ki je nastala po naključju, po spletu okoliščin. Vendar ne gre za splet okoliščin. Dejansko so odgovorni na čelu s predsednikom vlade – sam predsednik vlade celo užaljeno – dvignili roke. Češ, dali smo vam cepivo, niste se množično cepili, čeprav smo vas pol leta prepričevali, naredili smo torej svoje, zdaj bo, kar bo. To potrjujejo različna dejstva. Da na primer vlada sploh ne omenja več sugestij strokovne skupine, njeni predlogi in mnenja dejansko nimajo nobene teže več. Tiskovnih konferenc, na katerih bi razlagali stanje in ukrepe, sploh ni več. Predsednik vlade govori, da ne bomo več ustavljali življenja, čeprav bi bilo z vidika boja zoper epidemije bolje, če bi ravnal nasprotno. Šolnike, učence in dijake so z novim šolskim letom dobesedno vrgli v vodo, pravila so nelogična in nezadostna, testiranje je v šolskem sistemu dejansko zgolj navidezno, nadzor okužb so prenesli z NIJZ na učitelje, otroci iz različnih razredov se še vedno mešajo, čeprav so pretežno necepljeni.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Uvodnik
Blejski strateški forum je bil v agendi vlade Janeza Janše mišljen kot eden ključnih dogodkov slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Zato niti ni čudno, da so slovenski diplomati, s prvim, zunanjim ministrom Anžetom Logarjem vred, poskušali storiti vse, da bi zagotovili navzočnost pomembnih evropskih politikov oziroma voditeljev na njem. A se ni seveda izšlo: dejansko je bil na koncu blejski forum kar lokalno srečanje balkanskih in vzhodnoevropskih premierov brez resne vsebine in brez agende, ki bi lahko prišla vsaj v novice mednarodnih agencij. Na srečanje ni prišel noben vodilni politik iz starih in močnih članic, niti zunanjih ministrov ni bilo – čeprav bi se spodobilo, da se udeležijo foruma. To je celo nekako normalno, ker Slovenija predseduje, gre za kolegialno gesto med voditelji, da zagotovijo prisotnost visokih diplomatov in politikov. A žal so se srečanju vsi izognili v velikem loku.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Uvodnik
Na prvi pogled se morda res zdi, da liberalnejši in bolj svobodomiselni, tisti, katerih prepričanja so – popreproščeno rečeno – bolj leva, nimajo tako močnega odnosa do države in njenih simbolov. Ta manj izraziti in manj javno izkazani odnos se pogosto preprosto prevaja v to, da ji tudi niso tako predani kot bolj konservativni prebivalci, ki ves čas poudarjajo svoje slovenstvo in državotvornost. Vendar so zadeve kompleksnejše in zgodovinsko pogojene.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Uvodnik
V teh dneh je v javnost prišlo več novic s podobno vsebino. Tako je Borut Rojc, ilirskobistriški občinski svetnik iz stranke SD, javno okrcal nekdanjega ministra za šolstvo Jerneja Pikala, da v času, ko je vodil ministrstvo, v občini niso dobili denarja za telovadnico, pod Janševo vlado je drugače: »Ko smo v Ilirski Bistrici Jerneja Pikala prosili, če bi lahko ministrstvo za izobraževanje sofinanciralo gradnjo šolske telovadnice, smo dobili izgovor, da ni denarja. Simona Kustec je ta denar našla.« Na Twitterju je nato podoben primer opisal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič: »Ko sem Jerneja Štromajerja (državnega sekretarja pri Pikalu, op. p.) prosil, da bi odobrili več vpisnih mest za glasbeno šolo Škofja Loka, to ni bilo možno. Ko sem isto prosil Simono Kustec, je ministrstvo izdalo soglasje za kar 29 dodatnih vpisnih mest.« Tretja novica je bila objavljena ta torek na TV Slovenija: »Ministrstvo za kulturo je ugodilo poslovnežu Jožetu Anderliču. V Palači Schellenburg mu ne bo treba graditi večnamenske kulturne dvorane. Ta je bila eden od pogojev, da mu je ministrstvo leta 2009 dovolilo rušitev zaščitenega Kolizeja. Družbi Tivoli se je namesto izravnalnega ukrepa zagotovitve osrednjega večnamenskega prostora za kulturo v novem objektu naložilo alternativni izravnalni ukrep, in sicer plačilo 1,5 milijona evrov v dveh obrokih.« Četrta novica je podobna, v javnost pa je prišla v sredo: »Evropska komisija je slovenski vladi odobrila pomoč Postojnski jami zaradi škode, povezane z izbruhom epidemije covid-19, v višini približno 1,3 milijona evrov v obliki znižanja koncesijske dajatve za leti 2021 in 2020. Gre za pokritje dela škode, ki je nastala zaradi izbruha koronavirusa in omejevalnih ukrepov, ki jih je morala Slovenija sprejeti za omejitev širjenja virusa.«
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Uvodnik
Naj je politično ozračje še tako vroče, naj je nezadovoljstvo še tako močno, naj je odnos javnosti do vladajoče koalicije praktično enoznačno zavračajoč, politična aktivnost slovenske javnosti ostaja enaka. Javnost pa, čeprav je zelo angažirana, hkrati na volitve zgolj pasivno čaka. Čaka, da se bo pojavil nekdo nov. Čaka, da bodo opozicijske stranke naredile naslednji, tokrat prepričljiv korak. Čaka, da bo tega konec.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Uvodnik
Glavni projekt vlade Janeza Janše, kulturni boj in ideološka preobrazba države, ki mu je podrejeno celotno delo vlade, je usmerjen v dva temeljna cilja: na eni strani v razgradnjo pravne države, torej krnitev neodvisnosti ter strokovne neoporečnosti institucij, od policije do sodišč in tožilstva, na drugi strani pa v zmaličenje medijev, da bi se s tem zmanjšali njihova moč in kredibilnost v javnosti. Slednje vlada počne agresivno in brez milosti, kar dva medija, Slovensko tiskovno agencijo in Radio Študent, pa je vsaj začasno pred propadom rešila javnost z zbiranjem denarja.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Uvodnik
Vprašanje nove stranke v Sloveniji avtomatično povezujemo s politično sredino, ali kot temu pravimo v Sloveniji, levico. Pričakovanje nove stranke je povezano s prostorom, ki ga danes zasedajo LMŠ, SD, SAB in tisto, kar je ostalo od SMC. A vendar danes o novi stranki neprimerno bolj intenzivno in tudi resno razmišljajo in si zanjo prizadevajo na desnici; o tem, kako ustvariti novo stranko, razmišlja kar predsednik SDS Janez Janša. Razlog je racionalen in realen: če želi SDS po volitvah ponovno sestavljati vlado, potrebuje tretjo partnersko stranko, potrebuje novo SMC oziroma DeSUS.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Uvodnik
Razprava o cepljenju je postala osebna, zelo osebna. Tisti, ki so se cepili, postajajo nestrpni do necepljenih, ti ne sprejemajo argumentov epidemiologov in stroke, trdo navajajo tiste, v katere verjamejo sami. Sprti so partnerji, sprte so družine, prijatelji. Razprava je tako ostra in neizprosna, da se nekateri cepijo na skrivaj, ne povedo tega partnerju ali staršem (mladoletniki), spet drugi skrivajo, da se ne nameravajo cepiti. Namesto da bi se v epidemiji na človeški ravni povezali, postajamo sovražni.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Uvodnik
Kaj lahko opozicija res stori?
Opozicijski peterček – LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci – ima zelo različne interese. SD in Levica sta politično močni stranki tega peterčka: imata trdno bazo volivcev, tudi na prihodnjih volitvah, predčasnih ali rednih, imata zagotovljen približno takšen rezultat, kot sta ga dosegli na zadnjih dveh. Težko pa ta rezultat presežeta. SD ima še vedno razmeroma novo predsednico, kar prinaša stranki nekaj dodatne podpore, a ne zelo veliko. LMŠ je volilno zgrajena na osebni priljubljenosti njenega predsednika, njena priljubljenost počasi kopni, s prihodom novega »novega obraza« na politično prizorišče pa bo hitro padla na odstotke, ki jih danes dosega stranka SAB. Slednja je ena tistih strank, ki bo vedno med vrati: lahko doseže prag, lahko izpade, česa več s to predsednico ne more doseči, a brez nje te stranke sploh ni. Nova stranka ali močan »nov obraz« pa verjetno postavi SAB pred parlament.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Uvodnik
Način sprejemanja zakona o nalezljivih boleznih in njegova represivna vsebina ter referendum o zakonu, pri katerem je preveč naključij, da bi lahko verjeli, da ne gre za načrtno oviranje volivcev. Kaj lahko ugotovimo? Da se z začetkom predsedovanja Slovenije evropskemu svetu ne bo v politiki vlade nič spremenilo. Janša gre naprej, kot da ni na očeh evropske in svetovne javnosti. A poglejmo najprej obe izpostavljeni temi. Na podlagi razsodbe ustavnega sodišča, ki je jasno povedalo, da je bila vlada v nasprotju z določbami ustave v času obeh lockdownov nesorazmerno represivna, je vlada pripravila spremembe zakona o nalezljivih boleznih. Namesto da bi se po fiasku na ustavnem sodišču vlada potrudila pokazati, da se zavržni praksi odpoveduje, je zdaj pred poslance v takojšen sprejem prinesla zakon, ki je enako ustavno sporen kot njene padle uredbe, očitno računajoč, da ustavno sodišče tudi v drugo ne bo zmoglo ne hitrosti ne večine, da bi njeno ravnanje še enkrat razveljavilo. Vlada se verjetno ne moti, ustavno sodišče je šibko. In zato je zdaj ravnanje, ki je bilo zavržno s strani ustavnih sodnikov, le preneseno v zakon, z vso represijo nad izražanjem mnenj in pravico do javnih shodov.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Uvodnik
Vzpon Alternative za Nemčijo, velika priljubljenost Marine Le Pen v Franciji itd. – Evropa zadnjih petnajst let živi v strahu, da bo v kateri od držav dejansko zmagala stranka, ki odkrito simpatizira z neonacisti, ki odkrito zagovarja večvrednost bele rase in odkrito širi rasizem. Še bolj nezaslišano se je zdelo, da bi lahko celo na sam vrh Evropske unije v času predsedovanja posamezne države prišel politik, ki ne skriva naklonjenosti neonacistom. Da bi Evropo predstavljal tak človek – Evropo, utemeljeno na antifašizmu, Evropo, utemeljeno na boju zoper nacionalsocializem? A to se je zdaj zgodilo: na čelo evropskega sveta je ta teden stopil človek, ki odkrito in javno podpira ter zagovarja neonaciste, ti pa so, čeprav vrh stranke ve za njihova prepričanja, tudi del njegove politične stranke in njene strukture. Ta človek je Janez Janša in država, ki je to prinesla na vrh Evrope, je Slovenija.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Uvodnik
Zdaj, ko se drugi val epidemije v Sloveniji izteka, tretji pa je šele na obzorju, je čas, da spregovorimo o smrtih. Nepotrebnih in presežnih smrtih epidemije. Razloga sta dva. Prvi, ker brez dvoma prihaja tretji val in je treba storiti vse, da ne bi ponavljali napak. Drugi pa je stvar odgovorne družbe: vsi ti presežno umrli ljudje si zaslužijo, da steče o njihovi smrti preiskava.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Uvodnik
Še zdaleč se ni zgodilo prvič, da je prišlo po razglasitvi imena kandidata za ministra (tokrat za pravosodje) do razkritja, da je oseba, ki jo je predlagal premier, neprimerna za položaj. Ta teden smo bili priča nečemu, kar se dogaja v vseh državah: razkrilo se je, da kandidatova preteklost še zdaleč ni taka, da bi ga lahko imenovali na pomembno javno funkcijo. Izvedeli smo namreč, da se je ukvarjal z veriženjem podjetij, da bi se izognil plačevanju davkov in dolgov, da je podjetje (eno od njih, veriženj je bilo več) prepisal na brezdomca, na človeka v stiski torej, ki je bil za nekaj denarja pripravljen prevzeti neko zgodbo, ki je morda niti ne razume niti mu ni mar; v stiski je človek pripravljen storiti marsikaj.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Uvodnik
Radio Slovenija je v sredo v oddaji Dogodki in odmevi objavil natančen in zelo nazoren prispevek Lidije Cokan o cepljenju v podravski regiji. Ta regija z dobrimi 22 odstotki cepljenih zaostaja za 1,5 odstotne točke za slovenskim povprečjem, vendar so razlike med regijami dejansko premajhne, da bi Podravje lahko izpostavljali. Slovenija v celoti je slabo precepljena, kampanja in sistem cepljenja sta slaba, zgrešila sta bistvo, iz tedna v teden pa vse bolj zaostaja za svojimi cilji in tudi za preostalo Evropo. A vrnimo se k prispevku Lidije Cokan, ki je že na začetku navedla bistveno izjavo direktorja mariborskega zdravstvenega doma Tadeja Završnika: »V tem tednu bomo našo listo čakajočih na cepljenje izpraznili. In v prihodnjem tednu bomo cepili še vse tiste, ki čakajo na drugi odmerek.« Ja, ni več kandidatov za cepljenje, mi pa nismo niti pri 40 odstotkih.
