Grega Repovž
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Uvodnik
Štiri tisoč dvesto petinšestdeset slovenskih zastavic, ki jih je Mladi forum SD postavil v ljubljanskem Tivoliju, mestni vzdrževalci pa odstranili štiriindvajset ur kasneje, je eden lepših poklonov pokojnim prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki jih je pokosil virus covid-19. Politični stranki oziroma njenemu podmladku je treba dati priznanje za to brezhibno pietetno dejanje.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Uvodnik
Slovenija v svoji zgodovini še nikoli ni imela tako dolgotrajnih in množičnih protestov zoper oblast, kot jih ima zadnje leto. Protesti niso šala – to je na primer vedela tudi komunistična partija konec osemdesetih let. Ko se začnejo veliki protesti, se mora oblast nanje odzivati zelo modro in sorazmerno. Protesti, ki so se začeli ob aretaciji četverice JBTZ, so prav zato vodili v temeljito spremembo političnega sistema – ker je takratna oblast razumela, da zoper ljudstvo ne moreš biti, ko se to enkrat tako poenoti, kot se je takrat.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Uvodnik
Pretekle štiri tedne smo v novinarski maniri Mladinine rubrike Kdo je kdaj, ki je zbirka drobnih resničnih zgodb o posamezniku, klicali po Sloveniji znance, sosede in sorodnike osmih poslancev DeSUS in SMC. Hoteli smo izvedeti, ali ti ljudje dejansko verjamejo in intimno podpirajo to, kar počne vlada Janeza Janše, ali so res le preračunljivci, ki hočejo zgolj do konca mandata dobivati poslansko plačo (kar jim javnost vseeno očita malce preveč počez), ali pa gre za ljudi, ki so se v neki točki ujeli v splet okoliščin in zdaj sedijo na vlaku, s katerim se resda peljejo v popolnoma drugo smer od načrtovane, pa vendar upajo, da bodo na končni postaji lahko presedli na drug vlak in se sicer po daljši poti odpeljali – nazaj domov in bo te more, v kateri so zdaj, konec.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Uvodnik
Že leta, ne samo mesece na Mladininih straneh opozarjamo na precenjenost predsedovanja posamezne države Evropski uniji. Predsedovanje je bilo v izhodišču dejansko čas, v katerem je imela posamezna država večjo moč in je lahko dosegla nekatere svoje cilje, nekatere bolj povzdignjene, pa tudi bolj pritlehne. Velja se spomniti belgijskega predsedovanja v času, ko je Evropska unija izpeljala zadnje glasovanje o pridružitvi Slovenije skupnosti. Še danes bi lahko to šteli med pritlehnosti, ki so EU v sramoto. Takratna belgijska vlada je namreč uvrstitev sprejema Slovenije v unijo povezala z interesi dveh svojih velikih družb, ene pivovarske in druge bančne.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Uvodnik
Ta teden je postalo dokončno jasno, da je vlada Janeza Janše zavozila cepilno strategijo. Ves čas nas je skrbelo, a smo upali, da gre le za manjše težave. V Sloveniji je bilo v sredo več kot 212.000 neporabljenih cepilnih odmerkov zoper covid-19, naročila cepiva AstraZenece smo kar ustavili, javnost pa je morala poslušati razlage, da je vse v najlepšem redu, da cepljenje poteka normalno, gre le za manjše težave, ker še nimamo nacionalnega informacijskega sistema. A vsem strokovnjakom so alarmi zazvonili že pretekli teden, ko je Bojana Beović, sicer predsednica zdravniške zbornice, ki vodi tudi strokovno skupino za cepljenje, javno oznanila, da bi lahko v Sloveniji že v kratkem začeli cepiti splošno populacijo. Kako to?
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Uvodnik
»Vrsta ustanov je, kjer se zaposleni ne upajo upreti šikaniranju, žaljenju in zlorabam nadrejenih. Iz mnogih služb odhajajo sposobni ljudje, pa bi bilo bolje za vse, če bi se uprli in ostali.« Morda so te besede, ki jih je v torek na protestu na Prešernovem trgu pred več kot 10.000-glavo množico izrekel dr. Dragan Petrovec, celo malo ušle sicer popolnoma zbranim poslušalcem, saj so bili drugi deli govora še močnejši. A če želimo gledati naprej, je prav ta Petrovčev poudarek eden izmed ključnih.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Uvodnik
»Mi smo bili iskrena in svobodomiselna stranka, vedno smo povedali, kar smo mislili, bili smo zvesti koalicijski pogodbi. To, kar se je zgodilo zdaj, ni nekaj, kar bi se dalo pomesti pod preprogo. To koalicijo je zrušil Janez Janša.« Te besede niso izmišljene, ampak dejanske. Bila je sreda, 23. januarja 2013. Izrekel jih je dolgoletni sopotnik Janeza Janše Gregor Virant. Stranka Državljanska lista je odločitev sprejela soglasno, z zavedanjem, da to tudi dejansko pomeni konec stranke. Gregor Virant, Janez Šuštaršič in Senko Pličanič bi skupaj z drugimi člani Državljanske liste seveda takrat lahko ostali v Janševi koaliciji in vlada bi verjetno končala celoten mandat. Vendar jim to ni prišlo niti na misel. Njihov razmislek je bil zelo preprost: če bomo ostali tukaj in še naprej podpirali to vlado, bomo izgubili vso osebno integriteto, za vse življenje. Preprosto so vedeli, da so stvari šle predaleč. Virant je potreboval več let, da se je vrnil v javno življenje. Vendar se je.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Uvodnik
Čeprav se zdi, da se še vedno išče pravi »non paper« o slovenskem pogledu na prihodnost Bosne in Hercegovine, ki naj bi ga premier Janša dostavil predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in naj bi domnevno vključeval tudi idejo o ponovni delitvi te države, je dejansko že vse razkrito in jasno: kot je priznal tudi zunanji minister Anže Logar, je nastala aliansa med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano glede Bosne in Hercegovine, voditelji teh treh držav se očitno pogovarjajo o njeni prihodnosti, to pa počnejo brez predstavnikov Bosne in Hercegovine. A to je le mala slika širšega dogajanja.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Uvodnik
V Sloveniji imamo že leta opraviti s trdovratno lažjo, ki jo zlasti politiki, ki so trenutno na oblasti, zavestno in vztrajno ponavljajo. Zanje je ta laž izjemno pomembna, vedo, zakaj jo širijo in utrjujejo: na tej laži so najprej leta gradili svojo pomanjkljivo legitimnost, a zdaj, ko za svoje posle in nelegitimne poteze zlorabljajo epidemijo, s to lažjo utemeljujejo in legitimirajo svoja dejanja. Ta laž ima namen: z njo dejansko umetno ustvarjajo vtis, da imajo v tako rekoč polovici slovenske javnosti podporo za svoja dejanja. Laž je preprosta in neumna, zlahka jo je mogoče razkrinkati. A je res trdovratna, zato je ne smemo podcenjevati, ker je že velikemu delu javnosti zlezla pod kožo. Da je tako trdovratna, so krivi tudi novinarji, ki kot kakšne skobčevke ponavljajo to neumnost, pa še zdi se jim, da ima izrekanje te plitke domnevne »modrosti« nekakšno analitično težo.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Uvodnik
A. Z. je mlada vojakinja Slovenske vojske. Ta teden je bila cepljena zoper covid, ker je vlada pripadnike Slovenske vojske uvrstila na prednostni seznam za cepljenje. Je bila vesela? Je to zanjo pomenilo olajšanje? Ne, sploh ne. Njeni starši so stari okoli 60 let, oba, oče in mati, sta še v službi, oba delata v zaprtih prostorih, oče v proizvodnji, mama pa ima sicer dobro nadzorovano sladkorno bolezen. A. Z. se je počutila, kot da jemlje cepivo lastnima materi in očetu, ki sta v neprimerno večji nevarnosti pred angleškim sevom kot ona. A. Z. ne odhaja na nobeno misijo v tujino. Njeno delovno mesto je slovenska vojašnica.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Uvodnik
Življenje lahko za marsikoga v Sloveniji v naslednjih mesecih postane nevarno. In z besedo »nevarno« mislimo resno. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs v imenu SDS nadaljuje nameščanje političnih kadrov na vsa vodstvena mesta v policiji. A tega v SDS ne počnejo, ker bi verjeli, da s tem povečujejo učinkovitost policije, ampak z dvema namenoma. Prvi je tako zastrašiti kriminaliste in policiste, da bodo še preostali postopki, ki potekajo zoper predstavnike stranke in vlade, ostali oziroma pristali v predalih. Kriminalisti namreč ne opazujejo zgolj, koga nameščajo na vodilna delovna mesta, ampak tudi kje končajo njihovi kolegi. In večina konča na res slabih delovnih mestih, Tacen postaja prava kazenska kasarna slovenske policije. A drugi razlog je hujši. Gre namreč za jasen namen, da začnejo policijo uporabljati v politične namene. Vlada je že sprožila policijske postopke zoper dva človeka, ki sta za Janšo in SDS moteča. Tako so pretekli teden v vladi (kar je res neverjetno) sprejeli sklep, da naj policija začne preiskovati direktorja Slovenske tiskovne agencije Bojana Veselinoviča.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Uvodnik
Šestindvajsetega junija lani je uredništvo Mladine na državno tožilstvo vložilo kazensko ovadbo zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Vložilo jo je na podlagi zbranih podatkov in dokumentov, iz katerih je jasno izhajalo, da je minister Počivalšek ob podpori predsednika vlade naklepno, z namenom, da bi nekomu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj in prestopil meje uradnih pravic. Minister za gospodarstvo je v soglasju s predsednikom vlade Janezom Janšo (ali po njegovem navodilu) odločil, da se zaščitna oprema kupuje prek posrednikov. Nakupi opreme so bili netransparentni, delno nepotrebni, kupovala se je neustrezna oprema, oprema, ki niti v drugem valu ni bila uporabljena, vse prek posrednikov, ki so si obračunali marže, torej služili, tudi njihove cene so bile višje od cen zavrnjenih ponudnikov. Minister je zavestno zavračal nakupe po nižjih cenah in zahteval, da se kupuje od točno določenih dobaviteljev, katerih imena so se izbirala v njegovem kabinetu in pri najbližjih sodelavcih predsednika vlade.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Uvodnik
Kakorkoli obračamo, bodo redne volitve že čez dobro leto. Kmalu torej. Tisti, ki mislijo resno, da si Slovenija ne more privoščiti še enega mandata Janeza Janše na čelu vlade, morajo delovati izjemno hitro. Zato morajo biti tudi temeljni razmisleki opravljeni čim prej.
-
Očitki slovenskim medijem, da so pristranski, da so levi, da so naklonjeni strankam nečesa, kar se v javnem prostoru poenostavljeno imenuje leve stranke, so res neumni – tako neumni, da jih je novinarjem in urednikom težko sploh zavračati in o njih razpravljati. Ker je s temi trditvami vse, ampak res vse narobe.
-
Morda na straneh Mladine zveni res čudno – a Janeza Janšo in njegovo vlado je v nečem, kar smo doslej trdo zavračali, treba podpreti: namreč v nameri, da se postavi muzej osamosvojitve. Že ko so ugledni zgodovinarji pripravili posebno izdajo Mladine Osemdeseta, se je pokazalo, kako selektiven je naš spomin in kako so tudi najnatančnejšim kronistom iz glave ušla zgodovinska dejstva. Oziroma še natančneje rečeno: kako zlahka so jih politiki z desne strani slovenskega političnega pola zameglili, ko so nenehno ponavljali svoja alternativna oziroma potvorjena dejstva.
-
Na tem mestu smo prejšnji teden zapisali, da bodo poslanci DeSUS in SMC samo na prvi pogled izbrali lažjo pot, ko bodo na glasovanju raje podprli Janeza Janšo, kot se mu drznili postaviti po robu. Tako je pač kolaborantsko življenje. Počutiš se slabo in ves čas poskušaš utemeljevati, zakaj to počneš. In bolj ko utemeljuješ, bolj si patetičen. Kot je patetičen odziv iz SMC na to, da je njihov prijatelj in zaveznik Janša le dan po tem, ko so mu izrekli podporo, povozil njihova mnenja o zakonu o zakonski zvezi. Kako pa so nasprotovali, če je bilo mnenje sprejeto na korespondenčni seji? So s copati tolkli po kuhinjskem pultu, doma? Neugodno za stranko, ki je članica evropskih liberalcev. A tako je: SMC sodeluje pri razgradnji vladavine prava, mirno prenaša, da so imenovanja tožilcev blokirana iz političnih razlogov, in dejavno podpira vmešavanje vlade v delovanje medijev.
-
Iluzija, da naslednji poskus obstaja
V ponedeljek bo državni zbor glasoval o nezaupnici vladi Janeza Janše in o imenovanju Karla Erjavca za mandatarja za sestavo vlade. Kaj vemo o tem glasovanju v tem trenutku? Da nezaupnico brez dvoma podpirajo poslanske skupine LMŠ, SD, Levice in SAB. Glasov je v tem trenutku torej okoli 40. Ne vemo, kaj bodo zares naredili poslanci DeSUS, in ne vemo, ali se bodo morda v SMC, kjer kljub vsemu obstajajo poslanci, ki jim je popolnoma jasno, da vlada Janeza Janše vodi Slovenijo v slabo smer, nekateri izmed njih odločili, da prestopijo na drugo stran. A na vse skupaj bo v naslednjih slabih 100 urah vplival element, ki bo s približevanjem ponedeljka postajal vse otipljivejši in realnejši: da ponovitev ni mogoča.
-
Konec oktobra 2013 je bilo v Carigradu moreče. Protesti, ki so se začeli junija, najprej kot protesti proti pozidavi mestnega parka Gezi, nato pa zoper postopno, a vidno prehajanje države v diktaturo, so bili takrat že večidel zadušeni. Kljub temu je bil skoraj vsak dan v ožjem mestnem središču vsaj en protest. Nenadoma so se pojavili ljudje, se zbrali, da bi pokazali nestrinjanje z Erdoganom in njegovo krvavo oblastjo. Strah in groza protestirajočih sta hladno visela v zraku. Njihova telesa so bila živčna, vsak izmed njih pa pripravljen, da se požene v beg. A hkrati so bile silhuete odločne in polne tiste ponosne gotovosti človeka, ki ve, da je na tem, da bo izgubil vse. Ko so iz različnih smeri nato prišli bleščeče opremljeni in oblečeni policijski robokopi, prav takšni, kakršne danes gledamo na ljubljanskih ulicah, se je skupina protestnikov ali čisto zbila v nekakšno človeško kepo, da nikogar ne bi bilo mogoče potegniti iz nje, spet drugič pa so se protestniki pomešali med nakupovalce na bleščavi nakupovalni ulici Istiklal.
-
Zakaj je predsednik državnega zbora in dejansko drugi človek SMC Igor Zorčič takoj, ko je bilo mogoče, pograbil možnost, da do glasovanja o nezaupnici o delu predsednika vlade Janeza Janše in imenovanju Karla Erjavca ne pride, ter začel nemudoma sesuvati nezaupnico in napadati njene protagoniste? Zakaj ni, kot bi naredil vsak predsednik državnega zbora, ki se zaveda pomena doma demokracije, naredil vsega, da bi vsem poslancem omogočil glasovanje na daljavo, glede na to, da smo v epidemiji? Zakaj je šel tako daleč, da si je preprosto izmislil, da NIJZ ne odobrava glasovanja na daljavo poslancem, ki bi bili okuženi, čeprav na nacionalnem inštitutu o tem ne vedo nič? Zakaj je šel celo tako daleč, da je govoril, da tega ne omogoča noben parlament, ko pa smo lahko vsi že videli tajno glasovanje naših poslancev v evropskem parlamentu?
-
Danes se pozablja, kaj je bil razlog za dejanski razpad prejšnje koalicije in nato odstop takratnega premiera Marjana Šarca: šlo je za predlog odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes se to ne zdi tako pomembno, a šlo je po dolgih letih za prvi resen poskus, da bi politika od javnega denarja odrezala gospodarske družbe, zavarovalnice, ki dejansko izjemno dobro živijo (res gre za navidezno upravljanje stotin milijonov evrov javnega denarja) le od tega, da so privesek toka javnih sredstev. Bilo je kot v slabem filmu o korupciji: najprej se je uprl zdravstveni minister, nato se je uprl še finančni minister s celotno ekipo, potem pa še pol koalicije, stranka DeSUS je bila že ves čas proti, ni skrivala povezav z zavarovalnicami, nazadnje sta na nasprotno stran stopili še SMC in SAB.
-
Policijski sindikat Slovenije je v ponedeljek začel razmeroma blago stavko, ker se je vlada odločila, da ne bo izpolnila pred dvema letoma doseženega in podpisanega stavkovnega dogovora. Začetek stavke zaradi neizpolnjevanja dogovora je logičen korak sindikata, s katerim nasprotno stran v takih primerih pripravi k pogovorom. V normalnih razmerah sledijo pogajanja. Zato so bila v ponedeljek tudi poročila medijev o stavki policistov popolnoma mirna in celo obrobna. Policisti so začeli stavko, stavka okoli 5000 policistov, ki so člani omenjenega sindikata, promet poteka normalno itd. Noben medij ni v tem zaznal nič takega. Čakalo se je, da bo objavljen protokol pogajanj.
-
»Poslabšanje epidemiološke slike je posledica sprostitve nekaterih ukrepov med božično-novoletnimi prazniki. Na evropskem vrhu decembra je Evropa skupaj ocenila, da nekatera sproščanja zaradi psiholoških posledic naredijo manj škode, kot pa če tega ne bi naredili. In temu smo sledili, smo se pa zavedali, da bo račun prišel in bo prihajal v prihodnjih 10 dneh.«
— Janez Janša na srečanju s pedagogi, STA, 6. januarja 2021
Navedena izjava predsednika vlade Janeza Janše je pomenljiva, ker razkriva zavedanje izjavljavca, da s svojo politično odločitvijo, da še pred božično-novoletnimi prazniki začasno odpravi nekatere protiepidemijske ukrepe, dejansko ni le onemogočil vrnitve otrok v šole za vsaj nekaj tednov, ampak je tudi ogrozil življenje in zdravje ljudi. -
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Uvodnik
Na začetku septembra je delovalo brezizhodno. Protestniškemu gibanju je prvič resno pošla sapa, opozicija je bila popolnoma brez orientacije, otročje je pestovala stare zamere. Zdelo se je, da bo Janši ob sicer resnem uporu civilne družbe, mednarodni zgroženosti in javni obsodbi, ki so jo izrekli intelektualci, uspelo spremeniti mlado, krhko demokracijo v defektno in bolno, kot se je o tem, kar se dogaja v jugovzhodni Evropi, izrazila podpredsednica evropske komisije Věra Jourová.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Uvodnik
In kaj boste vi za božič? Ubili očeta?
Pripraviti se moramo na božič, je nemški zvezni zdravstveni minister Jens Spahn prvič izrekel septembra, dober mesec, preden se je tudi sam okužil s koronavirusom. A priprave na božič niso bile prazne besede, ampak se je tega lotil s psihologi, strokovnjaki za javno zdravje, epidemiologi in komunikologi. Na kratko rečeno: analizirali so najverjetnejše vedenje ljudi v božičnem času, vedenje ljudi, ki vedo, da je teh deset do petnajst dni čas odklopa od skrbi, prešernega vedenja, razposajenosti in obiskov. Tako je prve dni decembra nemška kanclerka Angela Merkel predstavila koncept, ki so ga zasnovali na psiholoških modelih ravnanja ljudi: zavedajoč se, da se bodo ljudje težko uprli družinskim in drugim srečanjem, da torej obstaja velika možnost, da bodo okovi protiepidemijskega boja popustili, so se odločili, da življenje ustavijo devet dni pred božičem, da bi torej še pred praznikom prekinili verige okužb. Tako so šole zaprli s 16. decembrom namesto šele z 19. decembrom, hkrati so z gospodarskimi združenji dosegli dogovor, da se takrat ustavi tudi največji mogoči del proizvodnje, ustavili so vse družabno in javno življenje, zaprli so vse prodajalne in trgovine, razen tistih, ki prodajajo izdelke za nujno dnevno rabo, ter seveda frizerske in druge podobne salone. Ker so vedeli, da se v božično-novoletnem času ljudje ne bodo zmogli držati navodil, so torej poskrbeli, da bo do tega obdobja čim manj okužb. Koncept je takoj prevzela večina Evrope. Bil je natančno zamišljen, dodelan, razumen, upošteval je psihologijo posameznika in množic.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Uvodnik
V sredo je Bojana Beović, prvo ime slovenskega boja zoper epidemijo koronavirusa, po izvolitvi za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije prostodušno izjavila, da bodo sicer formalni postopki za prevzem nove funkcije trajali še nekaj časa, je pa seveda normalno, da ji bo funkcija vodje strokovne skupine za boj zoper epidemijo zdaj ugasnila, ker odhaja v novo službo. Nenavadna lahkost, kako je to povedala, je bila šokantna. Kot bi zapuščala neko mesto sekretarke v vladi, ne ravno pomembno. A zdi se, da je Beovićeva tako ravnala le zato, ker se hoče umakniti brez besed, s katerimi bi naredila še dodatno škodo zavoženemu projektu boja zoper epidemijo.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Uvodnik
»Imamo stroge ukrepe in najdaljši lockdown v regiji, pa nam kljub temu števila okuženih nikakor ne uspe znižati, kot bi vsi skupaj želeli. Enostavno si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici. Epidemija se je sedaj razvila predvsem v psihološko krizo zaupanja. Ni dovolj, da imamo dobre ukrepe v teoriji in na papirju, temveč jih morajo ljudje spoštovati tudi v praksi. Da bi to dosegli, moramo pridobiti zaupanje ljudi. Pri tem niso krivi ljudje, ki očitno kršijo predpisane ukrepe, temveč mi, ker jih moramo z drugimi prijemi prepričati v njihovo upoštevanje.«
—Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, odziv na predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja za 14-dnevni strožji lockdown, 8. decembra 2020
Ta dejansko resignirana izjava je realna in trda. A niti ni tako presenetljivo, da je prišla od tega trmastega človeka, predsednika SMC Zdravka Počivalška. Dolgo je vztrajal, branil vlado. A drugače kot ministri SDS in NSi danes tudi Počivalšek ne more več, ker ima več vesti – karkoli si o njem že mislimo. Dejansko je ta njegova izjava tudi prvo priznanje kakšnega predstavnika te vlade, da so zavozili, da so vodili napačno politiko, da jim ustavitev javnega življenja ni uspela, da jim ljudje ne zaupajo, a prav tako, da nimajo več nobenega ukrepa, s katerim bi lahko še kaj naredili. Čeprav Počivalšek vztraja, da je treba ljudi prepričati, naj tej vladi sledijo, je hkrati jasno, da ve, da je dejansko konec. Je tudi prvi, ki je priznal, da niso krivi ljudje. -
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Uvodnik
V svoji zadnji vladi je Janez Janša celotno gospodarsko politiko prepustil bližnjima, družinskima prijateljema: prvi je Andrej Šircelj, drugi pa Matej Lahovnik. Z obema in njunima družinama se zasebno druži. A zakaj ne? Zakaj ne bi mogel biti kdo, ki je tvoj osebni prijatelj, tudi dober sodelavec in minister? Seveda je to mogoče.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Uvodnik
Prišli smo do točke, ko lahko zapišemo: slovenska vlada je zavozila boj proti epidemiji. Zavozili so ga Janez Janša, Bojana Beović, Janez Cigler Kralj, Zdravko Počivalšek in Matej Lahovnik. To so glavni odgovorni ljudje, da je Slovenija na vrhu lestvice po umrlih na dan in da se tudi noben drug podatek ne izboljšuje. To so ljudje, ki so odgovorni, da slovenski lockdown, ki dejansko v različnih modifikacijah traja že šesti teden, ni uspešen.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Uvodnik
Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije. Pred odhodom v berlinsko dopisništvo je bila zunanjepolitična komentatorka na TV Slovenija.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Uvodnik
Počasi se bo sestavila slika o vzrokih, ki so Slovenijo pripeljali na vrh lestvice držav po številu v epidemiji umrlih na milijon prebivalcev. In bolj ko se bo slika izrisovala, resneje bo treba začeti govoriti o odgovornosti za to, da je Slovenija tako zavozila spopad z epidemijo. Govorimo o kazenski odgovornosti odločevalcev, ljudi, ki sedijo v vladi.
