Janko Lorenci
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Kolumna
V teh poletnih dnevih manj zakritih teles je na ulicah videti nenavadno veliko moških z mogočnimi bicepsi in obiljem mišic na drugih delih telesa. Pri večini to ni samo plod garanja v fitnesih, na atletskih stezah in drugje, ampak tudi anaboličnih steroidov, zaradi katerih zdaj Američani lovijo »naše« Karnerje, zanikrne trgovce s temi kemičnimi pripravki.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Kolumna
Leopold padel, Bojan hudo ranjen, Žan niha med življenjem in smrtjo, David pogrešan … Na mračna poročila s fronte spominjajo novice o dogajanju v okolju, tako rekoč vse slabe. Njihova zastrašujoča rutina deluje različno: ene spravlja v strah, druge v eskapizem in fatalizem – okolje preprosto odpišejo. Nekatere – in to je najbolj zdrava reakcija – aktivira, jih pripravi do drugačnih življenjskih slogov, jih spremeni v pozorne volivce ali celo pripravi do včlanitve v zelena gibanja in stranke. A to je (še) manjšina in veliki stroj za uničevanje okolja lahko nemoteno dela naprej in proizvaja slabe novice in slaba čustva.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Kolumna
Zaostrovanje odnosov med Ameriko in Iranom je v tesni zvezi z začetkom ameriške volilne kampanje. Trumpovo geslo za prvi mandat se je glasilo Napravimo Ameriko spet veliko. Zdajšnje geslo je Naj Amerika ostane velika. Sporočilo je jasno: pod mano je Amerika znova postala velika, če me boste izvolili, bo velika tudi ostala. K temu geslu očitno spada rožljanje z ameriško vojaško močjo.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Kolumna
Šarec do začetka svojega mandata ni bil vmešan v privatizacijo in razprodajo državnega oziroma javnega premoženja, v proces, ki je Slovenijo materialno in moralno razdejal bolj kot karkoli drugega. Potem je politika pod njegovim vodstvom prodala še naši zadnji dve banki, NLB in Abanko. Šarec vseh prejšnjih kolobocij, norosti in sabotaž v zvezi z bankami ni zakrivil, ampak le podedoval. In vendar je kriv. Ker ni preprečil ali poskusil preprečiti vsaj prodaje Abanke. Pravzaprav je ravnal slabše od prejšnjih vlad, saj je imel, drugače kot one, pred sabo policijsko ovadbo, ki trdi, da je bila Slovenija pri sanaciji bank grobo izsiljevana, izigrana in na tej podlagi prisiljena v njihovo prodajo. To je resen papir resne institucije.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Kolumna
Živimo v času Grete Thunberg, pod petami nam gori, in razmišljati gre tudi o rečeh, kot je darvinizem. Nauk, ki pravi, da evolucijo poganja naravna selekcija, vsesplošno spopadanje za preživetje, ohranja svojo dvestoletno veljavo, a morda ne predstavlja popolne slike. Po nekaterih teorijah so se zgodnje vrste mnogoceličarjev (njihovi potomci smo tudi ljudje) razvile s sodelovanjem in simbiozo. Skratka, življenje naj bi nastajalo in se razvijalo tudi miroljubno.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kolumna
Premier Šarec je po nacionalkini oddaji Brezno poslal v javnost tvit: »Glede na včeraj videno o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje EK so bile močno nenavadne.» Nenavadne je zelo blag izraz. Evropska komisija je takrat Slovenijo izsiljevala, jo s pomočjo notranjih kolaborantov ogoljufala za nekaj milijard evrov in jo prisilila v prepoceni prodajo bank. Brezno, oprto na policijsko ovadbo in druge vire, je to jasno razgalilo.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Kolumna
Kaj je tako okrepilo zelene stranke na zadnjih evrovolitvah, je bolj ali manj jasno: najprej čedalje očitnejša okoljska kriza in s tem povezani strahovi, nato omajano zaupanje v etablirano sredinsko politiko. Svoje je prispeval tudi jezni glas mlade generacije – fenomen Grete Thunberg.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Kolumna
Našo sosedo Avstrijo čakajo po evropskih volitvah jeseni še predčasne parlamentarne volitve. Zakuhala jih je afera Ibizagate. Fatalni video, posnet v razkošni vili z mnogimi skritimi kamerami, je razdrl vladajočo Kurzevo koalicijo in razkrinkal Strachejeve svobodnjake – tipične desne ekstremiste, ki vidijo v državi in medijih plen, se delajo poštene in vnete za male ljudi, v resnici pa so mahnjeni na moč in denar. V Avstriji je na oblasti sodrga, je zapisal publicist Robert Misik.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Kolumna
Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, ki se klati po Evropi in povezuje skrajno desnico, je nedavno rekel: »Po volitvah bo Bruselj vsak dan Stalingrad.« No, tako hudo najbrž ne bo, drugače pa – populisti in skrajna desnica bodo močnejši, a politična sredina bo ohranila prevlado, morala pa se bo pregrupirati. EU ostaja v resnih težavah – brexit, gospodarska negotovost, migranti, nacionalizmi, razvojne razlike med članicami, trumpovska Amerika … Politični prostor se še naprej spreminja, najočitneje z vzponom populistov in ekstremistov ter nazadovanjem sredinske politike. Prav ta sredina (konservativci, socialdemokrati, liberalci …), že desetletja na oblasti, je Unijo postopoma spravila v večdimenzionalno krizo. Nič ne kaže, da bo po volitvah drugačna, dovolj je pogledati favoriziranega Junckerjevega naslednika Webra.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Kolumna
Nekatere stranke frfotajo kot metuljčki – malo sem, malo tja. V parlamentarnem odboru za zdravstvo so štiri koalicijske članice – SD, Desus, SMC, SAB – skupaj s SDS in NSi glasovale proti predlogu, ki bi zavrl nadaljnjo tiho privatizacijo zdravstva. Pred tem je bil predlog amandmaja v koaliciji usklajen. Glasovanje je bilo za četverico prav izdajalsko.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Kolumna
Policijska ovadba (glej prejšnjo Mladino) proti Jazbecu in druščini razkriva, kako makiavelistično je Evropska komisija prisilila Slovenijo v zloglasno sanacijo bank. Utrpeli smo velikansko škodo – za sanacijo smo dali dobre 4 milijarde evrov preveč (desetino letnega BDP), najemati smo morali kot žafran draga posojila, prisilili so nas v razprodajo bank in podjetij tujim lastnikom v neugodnem času in v razlastitev delničarjev ter imetnikov podrejenih bančnih obveznic. Brez vsega tega bi bili zdaj bolj suvereni, bolj razviti in manj ponižani – s Slovenijo so ravnali kot z Butalami, kamor očitno tudi spadamo.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Kolumna
Pripravlja se teren za širjenje, za tretji pas ljubljanske obvoznice in vpadnic. Mrgoleli bodo stroji in delavci, porabljeni bodo veliki denarji, po oceni infrastrukturnega ministrstva od 600 milijonov do 1,2 milijarde evrov. Potem si bodo politiki, darsovci in graditelji nataknili smešne delovne čelade, se slikali in se slavili. Promet bo ponekod stekel nekoliko hitreje, a kmalu bodo zastoji enaki ali še hujši. Zelene Slovenije pa bo še nekoliko manj.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Kolumna
Pripadniki gibanja Extinction Rebellion, ene iz nepregledne množice okoljskih organizacij, so več dni zapored ustavljali promet v središču Londona. To je bil fizično izražen poziv politiki, naj se naposled zgane zaradi podnebnih sprememb. Po svoje pa tudi izraz obupa nad jalovo demokracijo; vse očitneje je, da volitve niso pot do večjih sprememb. Kajti tudi bogati Zahod se zvija v kopici problemov, nezadovoljstvo je množično, etablirana politika pa se nanj ne odziva.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Kolumna
Nevarno se pomikamo iz dremajoče zdravstvene krize v akutno. Podlaga za to sta staranje prebivalstva in dejstvo, da nam, relativno nerazvitim, kronično primanjkuje denarja za zdravstvo. A na tem objektivnem temelju plešejo subjektivni sopovzročitelji kriznih razmer. Tu mislimo predvsem na politiko, zdravnike in medije.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Kolumna
Problemi so naši zvesti sopotniki. V majhne trkamo kar naprej, v velike pa v glavnem na življenjskih prelomnicah, kot so izbira poklica, odločanje za otroke, zamenjava ali izguba službe, resna bolezen, izselitev v tujino, odhod v penzijo. Eni naskakujejo probleme z železno disciplino in načrtovanjem, drugi frfotajo skozi življenje kot metuljčki in dopuščajo, da njihovo življenjsko nit pletejo naključja. Veliko je seveda tudi vmesnih stopenj. Vendar ni nihče popoln gospodar svoje usode. Jasno je tudi, da noben posameznik ne more rešiti velikih skupnih problemov.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Kolumna
Nedavni posvet pri predsedniku države o naših demografskih gibanjih je prinesel znane ugotovitve. Vse so imele pridih alarmantnosti, najbolj dramatične pa so govorile, da Slovenci izumiramo. To je pretiravanje, toda trendi so res slabi, saj nizka rodnost ne zadostuje za obnavljanje prebivalstva. Vse projekcije zato napovedujejo krčenje in staranje tu živečih. A če nas to tolaži, nismo sami: rodnost v Sloveniji za malenkost presega evropsko povprečje.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Kolumna
Šolska stavka je infantilna, ta mladina sploh ne ve, za kaj gre, je rekla Vesna Vuk Godina v nacionalkini oddaji Moje mnenje. Drugi nastopajoči so govorili približno isto, častna izjema je bil le Gregor Golobič. Nekaj podobnega kot Godina je dejal vodja nemških liberalcev Christian Lindner: s podnebnimi spremembami naj se ukvarjajo profiji. Mediji so ga zato grdo zdelali, češ, ti profiji so podnebno krizo ustvarili.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Kolumna
Velika šolska stavka je bila klic v sili. Mlade generacije so nas nazijale, da je stanje sveta slabo in da nočejo biti žrtvovane. Toda razlage, kakšno je v resnici stanje sveta, so zelo različne.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Kolumna
Ob sprejemanju proračuna je bilo napeto, končalo pa se je srečno s parafo o sodelovanju med koalicijo in Levico. Proračun je pozitiven dokument: res lovi različna ravnotežja, scela pa pomeni – prvič po krizi 2008 – zasuk k večji socialnosti. Koalicija je z njim postala družbeno koristnejša. Napetosti v njej pa se nadaljujejo, zdaj je za to poskrbela Židanova SD z odlaganjem podpisa že parafiranega sporazuma z Levico.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Kolumna
Razplet brexita ostaja negotov. Ta čas še najbolj diši po odlogu dokončne odločitve. A položaj je zdaj drugačen kot po nesrečnem referendumu leta 2016. Takrat se je zdelo, da je izstop edina možnost. Zdaj bodo morda razpisali še en referendum, kraljestvo pa celo utegne ostati v EU. Hkrati je že očitno, da bi izstop škodil obema, Veliki Britaniji in Uniji. Po nekaterih ocenah ima Otok zaradi brexita že zdaj več škode, kot naj bi znašale obljubljene koristi izstopa.
-
Petnajsti marec bo pomemben dan. V kakih 150 mestih po svetu bodo otroci bojkotirali pouk, da bi opozorili na ogroženost podnebja. Eden izmed njih je zapisal: »Nekateri ljudje se mi posmehujejo zaradi moje diagnoze. Toda Aspergerjev sindrom ni bolezen, je dar. Kar sem dosegla, sem dosegla prav zaradi njega. Kajti če bi bila ‘normalna’ in socialna, bi se včlanila v kako organizacijo ali pa jo ustanovila. A ker nisem tako dobra v socializiranju, sem storila prav to. Bila sem obupana, ker se glede podnebne krize ne stori nič, in čutila sem, da moram nekaj storiti, karkoli. In včasih je to, da nečesa ne storiš, ampak samo sediš pred parlamentom, deležno veliko večje pozornosti, kot če bi storil tisto drugo. Tako kot je šepet včasih glasnejši od kričanja.«
-
Po Tajanijevi »italijanski Istri in Dalmaciji« je čas za vprašanje, še pred nekaj leti nepredstavljivo: je Slovenija ozemeljsko ogrožena?
-
Zunanji minister Cerar je vladi lahkotno predlagal, naj v imenu pravnosti, demokracije in odrešitve Venezuelcev takoj podpre samooklicanega venezuelskega predsednika Guaidója. A vlada se je raje odločila za čakanje.
-
Koliko mesa ali sploh nič mesa?
Pripadniki med zadnjo veliko vojno rojene generacije smo bili v zgodnji mladosti v veliki večini revni. Tudi zato je bilo meso na mizi kvečjemu vsako nedeljo. Kuhinje so takrat sladko dišale. V socializmu se je z njegovim počasnim, a zanesljivim napredkom frekvenca mesa na mizi večala, še zlasti, če si prilezel v srednji razred in do solidne plače. Dunajci, pečenke, ocvrte kure, pražena jetrca so počasi postali vsakdanjost, znamenje dobrega statusa in nesporna sestavina dobrega zdravja.
-
Prejšnji teden je bil v mondenem Davosu tradicionalni shod politekonomske in še kakšne smetane. Kazala je zaskrbljen obraz. Nekdanji »davoški človek« je trdno verjel v večni napredek, gospodarsko rast in liberalno demokracijo, zdajšnji se prihodnosti prej boji. Poročilo, ki ga je za shod pripravil Svetovni ekonomski forum, govori o svetu tveganja, o naraščajoči polarizaciji družb in nevarnih klimatskih spremembah. Diagnoza je prava, res smo v težavah.
-
Na referendumu o brexitu je za izstop iz EU glasovala neznatna večina Britancev. Zdaj, tri leta pozneje, ko je že jasno, da bo to državi škodilo, je večina za to, da Velika Britanija ostane članica Unije. Toda kljub premiku v glavah množic barka brez krmarja še naprej plove proti odcepitvi.
-
Peter Prevc je nacionalni junak, ki je zgrmel v prepade neuspešnosti in zdaj trpi. Nekoč sem že napisal nekaj stavkov o njem: »Peter Prevc je nacionalni junak brez konkurence. Naredilo ga je več stvari: pravo telo, urejenost v glavi, suh humor, pravi trener, trdo delo, utečen skakalni pogon, pogum, a ne nor, ampak pod nadzorom.« To je bilo v času njegovih zvezdnih trenutkov. Zdaj je čisto drugače, zdaj se včasih ne prebije niti skozi kvalifikacije. Na obrazu mu je videti, da zato trpi kot Kristus. Poskusimo mu v teh nelahkih trenutkih povedati nekaj tolažilno-spodbudnih besed.
-
Ali ni blazno, da lahko en sam človek uniči celotno človeštvo, dobrih 7 milijard soljudi? Na svetu sta dva, največ trije posamezniki, ki lahko s pritiskom na gumb sprožijo množico težkih raket, opremljenih z jedrskimi konicami. To so Trump, Putin in Xi Jinping.
-
Malo pred novim letom so poslanci na položaj guvernerja Banke Slovenije posadili Boštjana Vasleta, ekonomista in dolgoletnega predstojnika Umarja. Prav vodenje tega vladnega urada je bila njegova glavna referenca. A tudi na tej podlagi je mogoče reči, da mož sicer ni najslabši mogoči guverner, vendar je svetlobna leta od optimalnega.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Kolumna
Ko se oglasijo, jih še gluhi slišijo. A v glavnem se ne zavedamo, kako prepreženi, prestreljeni smo s sirenami, tistimi napravami, ki vsake toliko zatulijo, nas vznemirijo ali spravijo v strah. Obstaja sistem javnega alarmiranja, s sirenami so opremljeni podjetja in vsakovrstne ustanove, po cestah kroži majhna vojska gasilskih, policijskih in reševalnih vozil, vsako s svojo sireno. Skratka, siren na pretek, Slovenija-Sirenija. Tako je tudi drugje po svetu.
