Janko Lorenci
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Kolumna
Velika šolska stavka je bila klic v sili. Mlade generacije so nas nazijale, da je stanje sveta slabo in da nočejo biti žrtvovane. Toda razlage, kakšno je v resnici stanje sveta, so zelo različne.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Kolumna
Ob sprejemanju proračuna je bilo napeto, končalo pa se je srečno s parafo o sodelovanju med koalicijo in Levico. Proračun je pozitiven dokument: res lovi različna ravnotežja, scela pa pomeni – prvič po krizi 2008 – zasuk k večji socialnosti. Koalicija je z njim postala družbeno koristnejša. Napetosti v njej pa se nadaljujejo, zdaj je za to poskrbela Židanova SD z odlaganjem podpisa že parafiranega sporazuma z Levico.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Kolumna
Razplet brexita ostaja negotov. Ta čas še najbolj diši po odlogu dokončne odločitve. A položaj je zdaj drugačen kot po nesrečnem referendumu leta 2016. Takrat se je zdelo, da je izstop edina možnost. Zdaj bodo morda razpisali še en referendum, kraljestvo pa celo utegne ostati v EU. Hkrati je že očitno, da bi izstop škodil obema, Veliki Britaniji in Uniji. Po nekaterih ocenah ima Otok zaradi brexita že zdaj več škode, kot naj bi znašale obljubljene koristi izstopa.
-
Petnajsti marec bo pomemben dan. V kakih 150 mestih po svetu bodo otroci bojkotirali pouk, da bi opozorili na ogroženost podnebja. Eden izmed njih je zapisal: »Nekateri ljudje se mi posmehujejo zaradi moje diagnoze. Toda Aspergerjev sindrom ni bolezen, je dar. Kar sem dosegla, sem dosegla prav zaradi njega. Kajti če bi bila ‘normalna’ in socialna, bi se včlanila v kako organizacijo ali pa jo ustanovila. A ker nisem tako dobra v socializiranju, sem storila prav to. Bila sem obupana, ker se glede podnebne krize ne stori nič, in čutila sem, da moram nekaj storiti, karkoli. In včasih je to, da nečesa ne storiš, ampak samo sediš pred parlamentom, deležno veliko večje pozornosti, kot če bi storil tisto drugo. Tako kot je šepet včasih glasnejši od kričanja.«
-
Po Tajanijevi »italijanski Istri in Dalmaciji« je čas za vprašanje, še pred nekaj leti nepredstavljivo: je Slovenija ozemeljsko ogrožena?
-
Zunanji minister Cerar je vladi lahkotno predlagal, naj v imenu pravnosti, demokracije in odrešitve Venezuelcev takoj podpre samooklicanega venezuelskega predsednika Guaidója. A vlada se je raje odločila za čakanje.
-
Koliko mesa ali sploh nič mesa?
Pripadniki med zadnjo veliko vojno rojene generacije smo bili v zgodnji mladosti v veliki večini revni. Tudi zato je bilo meso na mizi kvečjemu vsako nedeljo. Kuhinje so takrat sladko dišale. V socializmu se je z njegovim počasnim, a zanesljivim napredkom frekvenca mesa na mizi večala, še zlasti, če si prilezel v srednji razred in do solidne plače. Dunajci, pečenke, ocvrte kure, pražena jetrca so počasi postali vsakdanjost, znamenje dobrega statusa in nesporna sestavina dobrega zdravja.
-
Prejšnji teden je bil v mondenem Davosu tradicionalni shod politekonomske in še kakšne smetane. Kazala je zaskrbljen obraz. Nekdanji »davoški človek« je trdno verjel v večni napredek, gospodarsko rast in liberalno demokracijo, zdajšnji se prihodnosti prej boji. Poročilo, ki ga je za shod pripravil Svetovni ekonomski forum, govori o svetu tveganja, o naraščajoči polarizaciji družb in nevarnih klimatskih spremembah. Diagnoza je prava, res smo v težavah.
-
Na referendumu o brexitu je za izstop iz EU glasovala neznatna večina Britancev. Zdaj, tri leta pozneje, ko je že jasno, da bo to državi škodilo, je večina za to, da Velika Britanija ostane članica Unije. Toda kljub premiku v glavah množic barka brez krmarja še naprej plove proti odcepitvi.
-
Peter Prevc je nacionalni junak, ki je zgrmel v prepade neuspešnosti in zdaj trpi. Nekoč sem že napisal nekaj stavkov o njem: »Peter Prevc je nacionalni junak brez konkurence. Naredilo ga je več stvari: pravo telo, urejenost v glavi, suh humor, pravi trener, trdo delo, utečen skakalni pogon, pogum, a ne nor, ampak pod nadzorom.« To je bilo v času njegovih zvezdnih trenutkov. Zdaj je čisto drugače, zdaj se včasih ne prebije niti skozi kvalifikacije. Na obrazu mu je videti, da zato trpi kot Kristus. Poskusimo mu v teh nelahkih trenutkih povedati nekaj tolažilno-spodbudnih besed.
-
Ali ni blazno, da lahko en sam človek uniči celotno človeštvo, dobrih 7 milijard soljudi? Na svetu sta dva, največ trije posamezniki, ki lahko s pritiskom na gumb sprožijo množico težkih raket, opremljenih z jedrskimi konicami. To so Trump, Putin in Xi Jinping.
-
Malo pred novim letom so poslanci na položaj guvernerja Banke Slovenije posadili Boštjana Vasleta, ekonomista in dolgoletnega predstojnika Umarja. Prav vodenje tega vladnega urada je bila njegova glavna referenca. A tudi na tej podlagi je mogoče reči, da mož sicer ni najslabši mogoči guverner, vendar je svetlobna leta od optimalnega.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Kolumna
Ko se oglasijo, jih še gluhi slišijo. A v glavnem se ne zavedamo, kako prepreženi, prestreljeni smo s sirenami, tistimi napravami, ki vsake toliko zatulijo, nas vznemirijo ali spravijo v strah. Obstaja sistem javnega alarmiranja, s sirenami so opremljeni podjetja in vsakovrstne ustanove, po cestah kroži majhna vojska gasilskih, policijskih in reševalnih vozil, vsako s svojo sireno. Skratka, siren na pretek, Slovenija-Sirenija. Tako je tudi drugje po svetu.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Kolumna
Šarec se je na premierski položaj povzpel s tremi odločilnimi potezami. Najprej s tem, da se je prebil v finale tekme za predsedniški položaj. Na koncu je izgubil, a to je bila naložba, brez katere danes ne bi bil premier. Drugič, omogočil je sedanjo koalicijo, koristno in potrebno, tudi če je protijanševstvo samo po sebi veliko premalo za dobro vladanje. Tretjič, od desne NSi je gladko presedlal na drugi pol, k Levici, da je lahko sestavil koalicijo.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Kolumna
Vsa Evropa fascinirano strmi v Francijo in nemir rumenih jopičev. Fascinirano zato, ker je nemirna tudi sama.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Kolumna
V nacionalkini Tarči minulega tedna je bilo slišati ostra mnenja o okoljskem ministrstvu. Opisano je bilo kot ustanova, ki okolje prej ogroža kakor varuje, saj uradno blagoslavlja škodljive posege. Torej nekakšna zakonita peta kolona. Tudi če so mnenja preostra, si to ministrstvo komajda zasluži svoje ime.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Kolumna
SDS, še vsa zlovoljna, ker ji je Ljubljana na lokalnih volitvah znova prisolila zvenečo klofuto, zdaj razgraja zaradi vladne podpore marakeški deklaraciji o migracijah. Grims kvasi običajne norosti o koncu naše civilizacije, njegov poglavar Janša, sveže obsojen zaradi zmerjanja novinark s prostitutkami, pa zahteva posvetovalni referendum. Če ta bo, bo Janša znova potolčen, a bo, trenutno precej brezzob, gnal svoje naprej, čeprav mu to škodi. Zmerjanje, histerija, strašenje so del njegove strategije, vendar mu očitno zbujajo tudi ugodje. Lepo se ima.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kolumna
Takih reči ne gre prepuščati pozabi, ker so trenutki resnice. Generalna sekretarka GZS je na javni tv nedavno rekla: »Nekdo, ki sedaj prejema 700 evrov, bo sedaj ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev.« Po valu medijskega ogorčenja je rekla, da je želela opozoriti na neprimernost zviševanja plač z vladnimi dekreti in na krčenje razlike med minimalno in povprečno plačo. Pogojno se je tudi opravičila. Vendar je, skupaj s svojo ustanovo, ostala razgaljena.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Kolumna
Obsežna raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose o vplivu posameznih članic Unije na EU kot celoto je Slovenijo skupaj z Latvijo, Malto in Hrvaško posadila na nečastno zadnje mesto. Tudi druge ugotovitve raziskave so za nas podobno klavrne: raziskovalci so članice na podlagi aktivnosti na različnih področjih razdelili v skupino voditeljic, zabušantk in podpornih držav, Slovenija pa se ni niti enkrat prebila v skupino voditeljic, le enkrat se je izmuznila med zabušantke.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Kolumna
Slovo na obroke Angele Merkel, poosebljenja politične dolgoživosti in stabilnosti, potrjuje, da vsa evropska desno-leva sredinska politika strmoglavlja, populisti in skrajna desnica pa napredujejo. Proces se zdi nezadržen. Izrazito sta ga pospešila kriza leta 2008, produkt neoliberalizma, in zgrešeno zdravljenje te krize, zaradi katerega je velik del Unije zašel v težave, neenakost se je povsod povečala, revni in srednji sloji so postali ranljivejši. Hkrati je naraščalo nezaupanje v EU, prav tako neoliberalno in neenako za velike in majhne članice. Potem so udarili še begunska kriza, brexit in Trumpova izvolitev, na male možgane pa vedno bolj pritiska tudi tesnoba zaradi poškodb okolja.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kolumna
Dan mrtvih prinese nekaj tišine. To je redka in dragocena dobrina. Izganjajo jo zvoki in glasovi narave (še najmanj), drugih ljudi, neštevilnih mehanično-digitalnih naprav in pa ves gromozanski pogon današnje civilizacije. Poleg »objektivnega« zunanjega hrupa (promet, delovno okolje itd.) si skoraj vsi čaramo še svoj umetni individualni svet netišine; brez radia, televizije, računalnika, pametnega telefona se počutimo goli, gluhi, odrezani. Te igračke-orodja radodarno ponujajo zabavo, pomoč, stike, informacije, adrenalin ... in postajajo virtualni pomožni partner, ki preganja tišino in njeno običajno spremljevalko – občutek samote.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Kolumna
Prodajanje NLB razgalja vso bedo slovenske politike. Pod ceno prodaja kokoš, ki nosi zlata jajca in bo kupcu, ki bo tri četrtine banke dobil recimo za milijardo in pol, že prvo leto prinesla kako milijardo dobička (številka izhaja iz primerjave dobička NLB in že prodane NKBM). NLB je samo delček klavrne zgodbe: kar so komunisti-socialisti nekoč postavili na noge, demokrati-kapitalisti po letu 2000 na veliko razprodajajo tujcem. In delajo državi velikansko, nepopravljivo razvojno in vsakršno škodo.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Kolumna
Nedavno opozorilo IPCC, najvišje avtoritete, če govorimo o podnebnih spremembah, je dovolj jasno: če v prihodnjem ducatu let ne bomo korenito spremenili odnosa do okolja, se bo začela današnja civilizacija sesedati. Bo svarilo zaleglo? Izkušnje so slabe: po takih opozorilih praviloma nastane kratkotrajen medijsko-politični preplah, izzveni, v hipni vznemirjenosti sprejeti sklepi pa se izvajajo polovično ali niti to ne.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Kolumna
Nikoli ne vemo, v kaj se bo razvil novopečeni politik, a postopoma si vsak izriše svoj portret. Vendar tudi ta ni dokončen. Metamorfoze, preobrazbe, spremembe posameznikov so mogoče vedno, in to v obe smeri, iz dobre v slabo in iz slabe v dobro. Žal se zdi, da je prvih bistveno več. Če to drži, potem politika praviloma res kvari. Kakorkoli, vsak ima pravico in možnost za samokorekturo in nov začetek. Še sreča, saj malo ljudi vse življenje koraka po eni sami ravni, neoporečni črti. Skoraj vsi cikcakamo.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Kolumna
Zakaj je Rosvita Pesek z javne tv zagnala strahovit medijski preplah, ko je del podjetnikov sprožil ofenzivo proti določilu iz koalicijske pogodbe, ki predvideva, da bo dohodek od kapitala (od delnic, nepremičnin itd.) obdavčen enako kot delo? To bi bilo pravično. Zakaj se je pri priči postavila na stran podjetnikov, ko pa gre večinoma za bogate ljudi, ki jim ne bi čisto nič škodilo, če bi se del njihovega osebnega premoženja prelil v davke, ki med drugim pomagajo revežem, mladim, upokojencem?
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kolumna
Šarec je z afero Črnčec zašel v hude težave na samem začetku začetka. Mandat bo težaven že sam po sebi, premierove slabosti ga lahko pokopljejo rekordno hitro. Skratka, mož na najvplivnejšem stolčku v državi bo moral temeljito razmisliti o svojem položaju, delovanju, prihodnosti. V godljo se je spravil, ker črke in duha partnerske pogodbe, brez katere te vlade sploh ne bi bilo, očitno ni dojel ali pa ju ni jemal resno.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kolumna
Pritisk podjetnikov na koalicijo se nadaljuje, čeprav nekoliko manj napadalno. Poromali so k predsedniku Pahorju, spisali peticijo, nastopajo v uslužnih medijih, se razglašajo za žrtve in po malem grozijo z umikom iz države.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Kolumna
Trenutno je mirneje, a bilo je hrupno. Vik in krik so najprej zagnali boscarolovski podjetniki in poslovna združenja. Namen: preprečiti s koalicijsko pogodbo šesterice nakazano zvišanje davkov za podjetja in lastnike. Izrecna tarča napada je bila Levica, prikrita pa vsa Šarčeva koalicija. Hrupneži so pri tem izkoristili Meščev spodrsljaj (izjava o Akrapovičevi davčni utaji, v resnici izogibanju), še bolj pa Kordiševo petelinjenje.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Kolumna
Jacob Augstein se sprašuje: »Si radikalen, če zahtevaš pravične plače, dostopne najemnine, otroštvo brez revščine? Ne, realist si. A že realizem je postal radikalna drža.« Augstein je kolumnist nemškega Spiegla.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kolumna
Lani je v Sloveniji za malenkost več ljudi umrlo, kot pa se jih je rodilo. To pomeni, da bi se prebivalstvo naše države brez priseljevanja in ob vedno izdatnejšem izseljevanju že krčilo. Take številke rade prebudijo večne bojazni pred demografskim nazadovanjem, ki mu je – zlasti če je v zraku dovolj negotovosti, patetike in političnega manipulatorstva – blizu strah pred narodovim izumrtjem.
