Janko Lorenci
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Kolumna
Cerarja si je stranka v soboto znova izbrala za šefa. Štiri dni kasneje je kot premier odstopil. Šele na volitvah čez tri mesece se bo zares pokazalo, ali se mu bo ta poteza, nedvomno izvedena tudi s predvolilnim premislekom, obrestovala.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Kolumna
Eden od obramboslovcev je pred dvema letoma zapisal: Slovenska vojska, razen redkih izjem, ni primerna za oboroženi boj. Predsednik države deli vojski slabe ocene že nekaj let zapored. Zdaj je njene slabosti bolj ali manj priznala še Cerarjeva vlada. Skratka, naše oborožene sile vztrajno hirajo – in to kljub živahnemu izmenjavanju različnih vlad, levih, desnih in vmesnih.
-
Nekoč sem bil mlad (ah) in v gimnaziji smo imeli profesorja zgodovine, ki nam je pogosto govoril: najprej slabše, da bo boljše. Podrobneje svoje modrosti ni razlagal, izrekel pa jo je vedno, kadar ti je pritisnil cvek. Ta njegov stavek smo povezali z izrekom, ki nam ga je vbijal v glavo profesor latinščine: per aspera ad astra – prek trnja do zvezd. Ali truditi se je treba, pa bo šlo.
-
Pregovorno stabilna Nemčija postaja nestabilna. Za to skrbijo zlasti krči, ki mučijo socialdemokrate (SDP). Najstarejša nemška stranka se je v zagato spravila sama. Njeno usihanje se je začelo pod Schröderjem z njegovo tretjo potjo – deregulacijo trga dela, krčenjem socialne države in davčno politiko v korist premožnih. V dveh desetletjih je izgubila polovico volivcev, je brez jasne identitete in vizije. Divji kozolci po Schulzevem prevzemu strankinega krmila so nazadovanje še pospešili.
-
V sporu s Hrvaško se pogosto čutimo od vsega sveta zapuščeni. V takih trenutkih radi pomislimo na višegrajsko četverico, ki se med seboj podpira in tako veča svojo moč. To je sicer ohlapno povezana skupina brez skupnih ustanov in jasnih pravil. V ospredje je prišla zlasti z zavračanjem begunskih kvot, a povezuje jo še vrsta drugih potez – zlasti izrazit nacionalizem, ksenofobija in nagnjenost k avtoritarnosti.
-
Ah, spet nov obraz! V politiki so se začeli redno pojavljati v praznini, ki jo je pustil za sabo zaton leve LDS. Desnica, kjer še gospoduje SDS, je stabilnejša, a zaradi muk in naslad našega lokalnega trumpa tudi tam glasno brbota. K fenomenu novih obrazov prispeva svoje proporcionalni volilni sistem, ki politično sceno drobi, tako da lahko pri sestavljanju koalicij celo majhni in novi postanejo veliki ali vsaj jeziček na tehtnici. Tretji vir novih obrazov je naraščajoča personifikacija politike – vedno večja vloga štrlečih, ne nujno pozitivnih posameznikov. V ozadju pa so tudi širši evropski premiki – večanje ksenofobije, neenakosti in družbene konfliktnosti, težave EU. To maje stabilnost in meče na površje nove obraze/stranke.
-
Za kuliso nenehnega vrvenja na ulicah, stadionih, v supermarketih, na tv, družabnih omrežjih ... se skriva nasprotje tega mrzličnega mrgolenja – osamljenost. Človek je družbeno in družabno bitje, sodobno življenje pa mnoge sili v osamljenost, ki dobiva razsežnosti epidemije.
-
Ponedeljek je, večer, na javni TV so Odmevi. Vodi jih Rosvita Pesek. Ena izmed tem je pobuda NSi, ta bi sklenila predvolilno zavezništvo s strankami, ki bi sprejele njen program prioritet. Vendar izključuje povezavo s SDS oz. Janšo. Bližajo se volitve in tema je eksplozivna, saj gre za to, ali lahko Janša sploh še pride na oblast.
-
Če ima Janša opraviti z denarjem, vedno smrdi do neba. Zadnji tak posel (bosansko posojilo) zaudarja tako, da se mu je naš mojster odrekel bliskovito in čudno pohlevno, pač zato, da bi jo čim prej pobrisal v zavetrje. Očitno je živčen in dela napake (posojilo, ustavna obtožba, solistični izlet v Zagreb itd.).
-
Nakazana polemika o Levici je tudi izraz tega, da se bližajo volitve in da je stranki, sodeč po anketah, nekoliko pošla sapa. Razlogov za paniko ni, a stranka se, kot vse druge, spopada s kočljivimi vprašanji. Osnovno je, ali dobro izbira prioritete, kako in koga vse z njimi nagovarja. Bistvene prioritete so tri: socialnoekonomska vprašanja, okolje in identiteta nagovarjanih. Na Levico letijo s tem v zvezi pisani očitki; eni ji očitajo, da je premalo ali preveč »razredna«, drugi, da je premalo ali preveč »identitetna«. Vendar se zdi, da še kar dobro lovi ravnotežje med omenjenimi komponentami. A ima tudi težave.
-
Naj jih sovražimo? Mislimo na bogate in superbogate, na manjšino, ki pa je, drugače od navadno odrinjanih, zatiranih manjšin, privilegirana in izjemno vplivna. Vseh teh sodobnih krezov seveda ni mogoče dati v isti koš, a scela postajajo svet zase, materialno in psihološko.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kolumna
Prihodnje leto bodo parlamentarne volitve. Bistvenih sprememb najbrž ne bodo prinesle. To je dobro in slabo.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kolumna
Pred kratkim je izšla knjiga novinarja Petra Jančiča, nekoč tudi odgovornega urednika Dela. To je prejšnji teden o tej bolj poflasti, polresnic polni knjigi objavilo dolg, naklonjen članek. Čudno, saj je bil Jančič Delu vsiljen kot izrazit politični (Janšev) nastavljenec, v tej neslavni vlogi je pohodil osnovna novinarska načela in časopisu pobral lep kos verodostojnosti in bralcev. Jančič je t. i. desni novinar.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kolumna
Vsako leto se iz Slovenije izseli nekaj tisoč slovenskih državljanov več, kot se jih vanjo vrne. Vendar se prebivalstvo zaradi priseljevanja tujih državljanov ne zmanjšuje. Velika večina izseljencev konča v Avstriji, Nemčiji, Angliji in Švici, skoraj vsi priseljenci pa prihajajo iz nekdanje Jugoslavije. Za tem stoji železna logika migracij: prebivalstva se pretakajo iz manj razvitih držav v bolj razvite, iz revnih v bogatejše. Slovenija torej ostaja privlačna za ljudi iz nekdanje skupne države, a manj privlačna za lastne državljane.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Kolumna
Kot je Mladina ugotovila v prejšnji številki, naše parlamentarne stranke zdaj izrecno pravijo, da z Janševo SDS ne bodo sklepale koalicij. To je pomemben, izrazito pozitiven premik, temelječ na predpostavki, da spada SDS v tabor skrajne desnice, s katero zmerna leva in desna politika ne more sodelovati.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Kolumna
Koncentracija bogastva dobiva pospeške. Po podatkih Credit Suisse je zloglasni odstotek najbogatejših letos prvič presegel simbolično mejo, v lasti ima že več kot 50 odstotkov svetovnega premoženja. Glavno besedo v tej skupini ima finančna elita, od velikih skladov za upravljanje kapitala prek novih tehnoloških velikanov (Google, Facebook ...) do podjetij t. i. delitvene ekonomije (Uber ...). Tu so seveda še banke in velike korporacije iz tradicionalnih panog.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kolumna
EU je od velike krize leta 2008 v nenehnih težavah. Krizo je za silo prebolela, tudi vrhunca begunske krize in populističnega vala sta za zdaj mimo. A vrsta procesov govori, da pod površino nevarno brbota. Poglejmo.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Kolumna
NLB in Mercator – dve zgodbi, dve žalostinki o neumnosti in neodgovornosti v politiki in niže. In zgodbi, katerih razplet bo vplival na prihodnost Slovenije.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Kolumna
Nekoč davno, na začetku in sredi sedemdesetih let, so bili svinčeni časi. Razlika med njimi in demokratičnimi časi je v tem, da lahko danes, če nisi oportunist, napišeš vse, pa se ne spremeni nič ali zelo malo, takrat pa nisi smel napisati skoraj nič, kar je presegalo socialistično dogmatiko. Čisto svinčeni časi to niso bili, sicer se ne bi mogli preliti v osvobajajoča osemdeseta leta. Nekatere stvari spijo, so potlačene, vendar ne mrtve. Za ta speči potencial so tudi takrat skrbeli nekakšni vmesni ljudje – dovolj pokorni dogmam, da so preživeli ali celo uspevali, a vendarle delujoči malo drugače.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kolumna
Vzhodni del Evrope je na zahodu na čedalje slabšem glasu. V marsičem upravičeno, v marsičem ne. Na splošno je zahod do vzhoda vzvišen, pokroviteljski in dvoličen. Pri tem zahodna Evropa sama v veliki meri doživlja tisto, kar očita vzhodu, od ksenofobije do naraščajočega ekstremizma. To nista ločena svetova, pretok med njima je močan in obema koristi, a tudi škodi.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Kolumna
Na nedeljskih volitvah bo zmagal Borut Pahor, vse drugo bi bilo velikansko presenečenje. Na formalno najvišjem položaju v državi nič novega: igra, lovljenje všečnosti, igra, lovljenje všečnosti. Tudi ko se zdi, da gre najbolj zares. Slovenija ima očitno rada resničnostne šove.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Kolumna
Katalonska vlada je z nekoliko dvoumno razglasitvijo in hkratno zamrznitvijo neodvisnosti hotela preprečiti totalen trk z Madridom. Ta dialoga tudi po tem vnovičnem spravnem predlogu noče sprejeti, a se (še) ni nasilno odzval. Toda napetost bo ostala, razplet pa ni jasen.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kolumna
Nemške volitve so še eno svarilo za tradicionalne velike stranke. Volivce počasi, a nezadržno izgubljata obe, CDU Merklove in SPD (socialdemokrati). Ta proces, dokaj značilen za vso Evropo, traja vse od neoliberalne revolucije v sedemdesetih letih, predvsem zato, ker t. i. zmerna politična sredina uveljavlja neoliberalizem, s tem pa neizbežno izgublja zasidranost v družbi in odpira teren za populiste in skrajno desnico, deloma pa tudi za novo levico. Tla pod nogami se pri tem bolj spodmikajo socialdemokratskim strankam, ker so pač veljale za tradicionalne predstavnice delavstva in (nižjega in srednjega) srednjega razreda, a so ju nato pustile na cedilu.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kolumna
Premier Cerar je dejal, da Slovenija ne bo podpisala pogodbe, ki prepoveduje proizvodnjo in uporabo jedrskega orožja ter celo grožnje z njim. Pogodbo je že junija potrdilo 122, prejšnji teden pa tudi podpisalo več kot 50 držav. Vse jedrske sile in članice Nata so bojkotirale že pogajanja o njej.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kolumna
Čudež biblijskih razsežnosti bi bil, če na nemških volitvah – najpomembnejših letošnjih volitvah v Evropi – to nedeljo ne bi zmagala A. Merkel. Za to ima precej zaslug sama, s svojimi individualnimi kvalitetami: čutom odgovornosti, temeljitim posvečanjem zadevam (menda bere tudi drobni tisk pomembnejših dokumentov), premišljenostjo (kritiki pravijo preračunljivim čakanjem), ostrim razumom in nenastopaštvom. Zdi se tudi prepričana demokratka. V begunski krizi je pokazala dovolj empatije in z njo zbegala tako kritike kot privržence – kakorkoli to zdaj »popravlja«. (Mimogrede, s temi odlikami bi zasenčila vse slovenske premierje, le Drnovšek ji je bil v nekaterih pogledih podoben.)
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Kolumna
Okolje postaja nevarno, Slovenija celo brez zelene stranke
V Karibih in na jugu ZDA kot v distopičnem filmu s poblaznelimi vetrovi razsajajo čedalje močnejši hurikani. V pitni vodi skoraj po vsem svetu, je pokazala sveža raziskava, se nahaja mikroplastika, ironično tudi v Trumpovem stolpu. Oceani in morja so že tako polni velike plastike. Slovenijo sta poleti zdelala dva huda vročinska vala, suše postajajo endemične. Lahko bi naštevali v nedogled. Vse to postaja nova normalnost.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kolumna
Osamosvojitev je imela polno podporo ljudstva, skoraj hkratna zamenjava socializma s kapitalizmom pa bistveno manjšo. Socializem je takrat in kasneje ohranil visoko ceno, v glavnem višjo kot kapitalizem. Še več: medtem ko vrednotenje socializma narašča, kapitalizmu cena pada.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kolumna
Slovenija v glavnem ne ve, kam gre, kaj bi, kako bi. K temu prispevajo svoje tudi t. i. resni mediji, med drugim z uravnoteževanjem. Uravnoteževanje je postalo razširjena medijska drža. To nenehno lekarniško tehtanje v deželi vedno večjih nasprotij in kronične sprtosti še posebej velja za nacionalno tv in njen informativni program. Deloma izvira iz narave javne tv, ki naj bi predstavljala različne poglede in interese v družbi. Toda uravnoteževanje se je na nacionalki izrodilo v tog, škodljiv model. Navidezno je objektivno in demokratično – dragi gledalci, predstavljamo vam vse, kar leze in gre, vi pa razsodite. Tako se pred ekranskim avditorijem z enako pravico do besede vrstijo tatovi in poštenjaki, veleizdajalci in patrioti, pametni in neumni, dostojni ljudje in sejalci sovražnega govora.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Kolumna
V Odmevih prejšnji teden je bilo prav strašljivo poslušati prispevek o kraških in drugih jamah. Skoraj vse so polne nevarnih odpadkov, jamarji o tem obvestijo inšpekcijo, ta pride, si ogleda rob jame, reče, da je tu zgoraj vse čisto, in odkoraka. Če bi se spustila dol h kravjim glavam, odžaganim konjskim nogam, vsakovrstni drugi svinjariji, bi morala izdati odločbo o čiščenju. A denarja za to ni. Tam spodaj pa še naprej tiktakajo ekološke bombe.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Kolumna
Primer profesorja doktorja BMZ priča, kako klavrno se lahko konča kariera posameznika, ki izgubi notranje zavore. Mož se je s tem pridružil toku brutalizacije mišljenja, govorjenja in delovanja, značilne za Slovenijo in Zahod. To je nevaren proces, ki posameznikom in družbi z zmerjaštvom, lažmi, širjenjem sovraštva ne prinaša katarze, ampak stopnjevanje divjosti, surovosti, sovražnosti itd. Meje prepovedanega se nižajo, besedna surovost lahko vodi celo v fizično. Sovražni verbalizem razsaja predvsem na družabnih omrežjih, toda skotil se je v realnem svetu in se vanj (v politiko, del klasičnih medijev itd.) okrepljen vrača.
