Janko Lorenci
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Kolumna
Dobro bi bilo, da Pahor ne bi še enkrat postal predsednik države. Ker je škodljiv, zlasti z različnimi imenovanji v svoji pristojnosti. Ker funkciji jemlje avtoriteto, te pa tej družbi zelo primanjkuje. Ker družbe ne zmore usmerjati ne vrednotno ne intelektualno. Ker je predvsem igralec, ki išče trenutnemu občinstvu najbolj všečno obliko nastopa. V njem je zelo malo neponarejenega – vse se prilagaja okoliščinam, prilagaja zato, da lahko ostane na vrhu.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Kolumna
Človeštvo smo vsi, a to je dokaj abstrakten pojem. Izrekamo ga nekako s spoštovanjem in pri tem gojimo pobožno predstavo o enotni gmoti s skupnimi ideali, strahovi, početjem in celo pravicami. Toda v realnem življenju je človeštvo strahovito daleč od take abstraktne enotnosti in prej razpada, kot se enoti. Strnilo bi se kvečjemu, če bi ga napadli Marsovci in začeli počez pobijati bogate in revne, debele in suhe, bele, črne in rumene.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Kolumna
Za SD je Pahor še naprej predsedniški kandidat. A sam se za to čast ne zmeni in se otepa slehernega vidnega sorodstva s svojo nekdanjo stranko. SD ga ima za svojega, on svoje nekdanje stranke nikakor.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kolumna
Smrtno resni obrazi politikov na spravni slovesnosti pri dveh betonskih stebrih so zbujali dvoumne občutke. Enako kot spomenik sam, zelo neimpozanten, milo rečeno. Razlagati si ga je mogoče različno, a to seveda velja za vsak spomenik. Vse skupaj je delovalo nekako brezoblično, neizrazito. Še najizrazitejša je bila odsotnost množic.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kolumna
Počasi se bližajo nemške volitve, vendar se zdi, da so bile in bodo ostale pomembnejše, prelomnejše volitve v Angliji. Tam potekata dva vzporedna procesa, eden slab, drugi dober. Na eni strani brexit, na drugi preobrazba laburistov, druge velike stranke na Otoku. Corbyn je dokazal, da je mogoče staro levo stranko prenoviti, radikalizirati z recimo socialistično vsebino in z njo privabiti izgubljene in nove volivce iz srednjega in delavskega razreda, ki je sicer od laburistov množično prebegnil h konservativcem, ker se je čutil od blairovsko predelanih laburistov izdanega. Corbyn je prepričal predvsem z za današnje čase radikalnim programom (med drugim napoveduje velika podržavljenja) in osebno verodostojnostjo. To v ZDA velja tudi za Sandersa. Če bi ta postal demokratski predsedniški kandidat (kar mu je preprečila predvsem vrhuška lastne stranke), nesrečnega Trumpa zdaj najbrž ne bi bilo nikjer.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Kolumna
Po arbitražni razsodbi si je dobro priklicati v spomin nekaj reči.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Kolumna
Mož leze navzgor, na drugo najvišjo goro sveta. Zgoraj je peklensko mrzlo, zrak je redek, vsak premik je muka. Gor mu pomagajo drugi, čisto na vrh gre z njim samo še en človek. Ta bo sestopil normalno; človek, za katerega nam gre, pa odsmuča dol po tako strmih terenih, da se ti zvrti v glavi.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Kolumna
Svet se vrti okoli Sonca in dela. Kdor ga nima, ga išče, kdor ga ima, ga skuša obdržati, le redki ne bi delali nič. Od dela se umira, od dela se živi. Tisti, za katere delajo drugi (lastniki, menedžerji, delničarji), iščejo čim večji dobiček, zato delovno silo privijajo, jo tudi odpuščajo. V tem fluidnem dogajanju se zdi zanesljivo samo eno: dela bo vedno manj, to pa bo svet polagoma postavilo na glavo.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Kolumna
Elizabeta II. je mandat podelila torijcem, znova najmočnejši stranki Združenega kraljestva. Toda njihova vladavina bo krhka. Laburisti imajo po teh volitvah bistveno boljše izhodišče za naslednje, verjetno predčasne. Pokazalo se je, da lahko levica v veliki evropski državi znova tudi zmaga. Toda pogoj za to je njena korenita prenova – le tako je mogoče zombija spraviti nazaj v življenje. Corbynov uspeh je kombinacija osebnosti in udarnega programa. Za preboj je očitno potrebno oboje. Corbyn svoje za današnje pojme izrazito levičarske poglede zagovarja že dolgo in stanovitno, zato deluje avtentično in verodostojno. Hkrati vzbuja, podobno kot Sanders, vtis, da mu gre res za ljudi. Kar zadeva program, bi bolj obdavčil bogatejše, odpravil šolnine, podržavil železnico, pošto, elektriko ... Tak uresničeni program bi prinesel zgodovinski prelom, zanikal neoliberalne dogme, končal nenehno privatiziranje, vrnil veljavo ideji skupnega dobrega in dobrodejni normalnosti, ki so jo neoliberalci ukinili. Program, mogočen apel k socialni pravičnosti, je radikalen samo glede na njih, te resnične revolucionarje zadnjih desetletij. Corbyn je antithatcher in doslej najhujša grožnja neoliberalizmu. Pomagale so mu tudi težave z brexitom, maslo konservativcev.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Kolumna
Mi, Evropejci, moramo vzeti usodo v svoje roke ... Časi, ko smo lahko popolnoma računali na druge, so do neke mere minili, je po vrhu G 7 dramatično, kar patetično, kar ni v njeni navadi, rekla Angela Merkel. Mnogi evropski in ameriški časopisi so njen poziv, jasno namenjen Trumpovi Ameriki, komentirali kot začetek konca čezatlantskega zavezništva.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Kolumna
Spomin na požar v Kemisu bledi počasi, strah deloma celo narašča. Kajti Vrhnika je razposlala nekaj vznemirljivih sporočil.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Kolumna
Najprej nekaj o blaznosti in sabotaži s pomočjo številk: NLB je v prvem trimesečju imela 80 milijonov evrov dobička. V vsem letu jih bo dobrih 300 milijonov. Ko smo prodali NKBM za 250 milijonov, je imela dobiček okoli 20 milijonov, zato lahko pričakujemo, da bo NLB, ki ima 15-krat večji dobiček, vredna vsaj 15-krat več, torej okoli 3,7 milijarde. Diskont, po katerem je bila prodana NKBM, sploh ni bil upoštevan, vrednost NLB bi torej morala biti še višja. Toda če bi bila prodana tako, kot pričakuje SDH, torej za milijardo in pol, bi se lahko kupec že v prvem letu poplačal z vsaj tako velikim dobičkom.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kolumna
Ko se prvič po mnogih letih spraviš na hojo ob žici okoli okupirane Ljubljane, vidiš, kako nezadržno mesto požira okolico in z njo vred dobro obdelovalno zemljo. Zginevajo travniki, njive, pašniki, gaji. Kar je enkrat pozidano, asfaltirano ali zastrupljeno, ne bo nikoli več rodilo nič zelenega in užitnega. Mesto zase kar skrbi, za okolje (okolico) pa v svojo dolgoročno škodo bistveno manj. Prestolnica in večja slovenska mesta vsi leže na redkih ravninah z dobro zemljo, vsi se širijo in med njimi se gradijo nove ceste in vse mogoče pritikline našega prebivanja. Vsak dan izgubimo za majhno kmetijo zemlje. Pri tem glede površine obdelovalne zemlje na prebivalca tičimo na evropskem dnu in pridelamo le kako polovico tega, kar pojemo.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Kolumna
Predsednik države je neodvisna institucija in trenutni imetnik te funkcije je najbolj neodvisen v vsej nemajhni trumi politikov. To neodvisnost, svobodo, avtonomijo uporablja slabo, ker ni svoboden v glavi, ker hoče biti znova izvoljen in ker je mahnjen na vsesplošno všečnost. Tak ne more biti kritičen. Kdor danes ni izrazito kritičen do sedanjega brutalnega kapitalizma, ni na strani množic, torej ne more biti dober politik in navsezadnje tudi dober človek ne. Naš predsednik je odvečen strošek in okrasek na vrhu države.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Kolumna
Na volitvah po Evropi kot da nastaja jasen vzorec; ko so populisti premagani, si vsi oddahnejo, čeprav ostanejo na oblasti bolj ali manj prikriti zagovorniki neoliberalizma. Torej se ne bo nič izboljšalo. Francoski sociolog Eribon pravi: kdor zdaj voli Macrona, glasuje za zmago Le Penove na naslednjih volitvah.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Kolumna
Sojenje, ki grozi Janši z odvzemom sumljivega premoženja, bo za šefa SDS nevarnejše kot sojenje v zadevi Patria. Tam je bilo vnaprej jasno, da ga bo ustavno sodišče rešilo – obsodbo vrhovnega sodišča je razveljavilo, vendar Janše ni oprostilo, ampak je stvar vrnilo v ponovno sojenje, a jo zakoličilo tako, da je zadeva zastarala. Tokrat je dokazno breme obrnjeno, leži na Janši, ta pa se je doslej v finančni preiskavi zagovarjal neprepričljivo ali sploh ne.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Kolumna
Vojni refleks v Ameriki še vedno odlično deluje – Trump je dal izstreliti nekaj raket na Sirijo in čez noč postal pravični maščevalec, poljunak. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo posegel po preverjenem receptu napada na zunanjega sovražnika in si tako izboljšal javno podobo doma. Poteza je toliko bolj pričakovana, ker je Trump s tem izrabil največjo ameriško prednost pred preostalim svetom – naravnost velikansko premoč v orožju. Preseneča pa niti bolj ali manj složno evropsko ploskanje raketiranju. Tudi za večino Evrope je Trump šele zdaj postal pravi ameriški predsednik. Tisti, ki zna udariti.
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Kolumna
Okoljski alarmi, eden bolj drastičen od drugega, se kar prehitevajo. Vsako novo leto je bolj vroče od prejšnjega; led na obeh polih se naglo tali in že vpliva na življenje vsakega Zemljana, kjerkoli ta živi; oceani izgubljajo kisik; ledeniki, živalske in rastlinske vrste izginjajo, morska gladina se dviga.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kolumna
Zdaj je že dokaj jasno, da populistični val ne bo kar preplavil in predelal vse Evrope. Temna plat tega obeta je, da se bo nadaljevalo stanje, ki je izdelek t. i. sredinske etablirane politike, pogosto sestavljene iz zmerne levice (socialdemokratov) in konservativne desnice. Ta izdelek je pokvarjena roba.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Kolumna
Prav neverjetne stvari se razgrinjajo o Banki Slovenije. Najprej je eksplozivni Boletov članek pokazal, da so slovenske banke bistveno boljše od njihovega glasu in da jih BS sistematično uničuje. Prvi podatki o uvedeni preiskavi proti BS potrjujejo, da je guverner s svojo druščino zelo po domače saniral banko in pri tem s svetniško avreolo zapravljal velikanske količine državnega denarja. A razkrivanje te zarote proti lastni državi spremlja malo medijske pozornosti in veliko sozaratoniškega molka, kot da v tem primeru davkoplačevalski denar ni pomemben.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Kolumna
Papež Frančišek je nedavno štiriletnico pontifikata praznoval sebi zvesto: nekako v istem času je dejal, da bi lahko duhovniki pogojno postali tudi nekateri poročeni moški. S tem načenja še en katoliški tabu, celibat.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kolumna
Volivci so nekoč izvolili Hitlerja, zdaj Trumpa, pred leti Janšo. To še ne pomeni, da so vsi trije enaki, zelo pa vsako teh imen zamaje krilatico, da ima volivec vedno prav.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kolumna
Čeprav svet že kaže znamenja prenasičenosti, še naprej obsedeno spremlja poteze Donalda Trumpa, zdaj že kar znane količine. Odprto ostaja predvsem vprašanje, kako bo Trump vplival na dogajanje v drugih delih sveta.
-
Rahljanje Unije se pospešeno nadaljuje vse od izbruha finančne krize in je z brexitom doseglo začasni vrhunec. Tasam po sebi deluje dvorezno: nekatere članice lahko potegne za sabo, lahko pa jih, ob pogledu na britanske težave, od izstopa odvrne. Kakorkoli, Uniji dajejo pečat evroskepsa ali celo evrofobija, izgubljanje avtoritete skupnih institucij, neenotna begunska politika, ena pravila za močne države, druga za šibke, naraščanje populizma itd.
-
Poročilo Velimirja Boleta je eksploziv, ki bi moral razstreliti beton sedanje razprodajne blaznosti. To je tekst, objavljen v zadnjih Gospodarskih gibanjih Bajtovega inštituta, ki kaže, kaj se dogaja z našimi najpomembnejšimi, sistemskimi bankami (NLB, NKBM, A banka).
-
Vprašanje ni ravno hamletovski biti ali ne biti, pomembno pa je: cepiti se ali ne cepiti se? V ospredje se pririne ob vsaki epidemiji, ki bi jo cepljenje lahko preprečilo, tudi ob zdajšnji gripi. Nanj zdaj med drugim opozarja primer pogumne zdravnice Bernarde Vogrin, ki noče več sprejemati otrok staršev, ki zavračajo obvezno cepljenje svojih otrok. Pri tem se (glej prejšnjo Mladino) sklicuje na ugovor vesti.
-
Igralec, Strahovalec, Nelojalnež
Z nekaj arbitrarnosti lahko rečemo, da so Janša, Pahor in Boštjan Jazbec največji škodljivci v aktualni Sloveniji. Seveda jih pri tem ni mogoče vzeti iz konteksta, ki njihovo škodljivost omogoča, tolerira in relativizira. Poglejmo to najprej na primeru Boštjana Jazbeca.
-
Izrazi naprednost, napredek, napreden izginjajo iz uporabe. Najbrž zato, ker so izmuzljivi, delno diskreditirani v socializmu, zdaj pa z dejstvom, da je napredek praviloma enačen zgolj z materialnim napredkom, ta pa obdarja le redke.
-
Siva ekonomija je ponikalnica – tisti del gospodarske dejavnosti, ki se izmika plačevanju davkov, a pri tem ne gre za kriminal. Na leto je v Sloveniji »vredna« kakih šest milijard evrov (to nas uvršča okoli evropskega povprečja, ponekod, na primer pri DDV, pa pobiramo davke zelo učinkovito). Pri povprečni obdavčitvi vsako leto ponikneta več kot dve milijardi. Deloma v davčne oaze, kamor (na Ciper) sta jo recimo ucvrla najbogatejša Slovenca, zakonca Login, da bi se izognila plačevanju davkov doma.
-
Naša (in evropska) politika od lanskega begunskega vala nenehno govori o ogroženi varnosti. To utemeljuje z grožnjo terorizma in novega vala beguncev. Pri tem terorističnega napada še nismo doživeli, beguncev pa je ta čas le za vzorec. Politika ravna protislovno: poudarja, da Slovenija ostaja varna država, nastopa in deluje pa, kot da nas bodo vsak hip zasuli begunci in bombne eksplozije.
