Janko Lorenci
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kolumna
Nezaupanje v politiko je povsod veliko. Tudi pri nas je postalo kronično in z občasnimi odstopanji se povečuje vse od osamosvojitve. To je načeloma slabo. Družba lahko kolikor toliko dobro deluje samo na podlagi vsaj minimalnega vzajemnega zaupanja med glavnimi akterji družbenega življenja. Če ljudstvo popolnoma odpiše politiko, je slabo, enako slabo pa je tudi, če politika popolnoma odpiše ljudstvo. Oboje navadno vodi v pretrese.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kolumna
Zahod je deležen neprimerno manj terorizma kot denimo Bližnji vzhod (vseh žrtev v EU s pol milijarde prebivalcev je bilo doslej okoli 400), a ga dojema dramatično. Pri tem je zanj sokriv.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kolumna
Kongres IDS, ki bo v soboto, 9. aprila, je pomemben za prihodnost stranke in celotne slovenske politike. Na njem se bo odločalo o dvojem: o morebitni združitvi IDS, Trsa in DSD v enotno stranko in o tem, kdo bo poslej vodil IDS – Mesec ali kdo drug.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kolumna
Peter Prevc je nacionalni junak brez konkurence. Naredilo ga je več stvari: pravo telo, urejenost v glavi, suh humor, pravi trener, trdo delo, utečen skakalni pogon, pogum, a ne nor, ampak pod nadzorom. Krasi ga, se zdi, še lep značaj: v Planici se je neponarejeno veselil Kranjčeve zmage, se pravi svojega poraza. (No, če bi ga Kranjec premagoval redno, bi ga smeh minil.)
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Kolumna
Tudi v Sloveniji se dogaja, kar se skoraj povsod po Evropi: zlasti zaradi begunske krize so na ozadju gospodarske krize, krize EU in splošne negotovosti v vzponu populisti in skrajna desnica, sredinske stranke pa nazadujejo.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kolumna
Za predniki brskata po arhivih, matičnih knjigah in na druge načine okoli dva odstotka Slovencev, je pred časom poročal Dnevnik. Tistih, ki se brskanja ne lotijo aktivno, a se radi spominjajo babic in slišijo kaj o prednikih, je neprimerno več. Pravzaprav tako ali drugače brskamo po preteklosti vsi. Nihče ne živi samo v sedanjosti, še manj v futuru.
-
Janša znova postaja resna grožnja. Begunska kriza ga je potegnila iz političnega groba in zdaj zmagovito jaha na njeni psihozi. Hkrati je Cerarjevo vladanje mlačno in polno slabosti.
-
Poročila o stanju okolja so praviloma slaba. Eno od njih pravi, da je bilo zadnjih pet let najtoplejših v zgodovini, povprečna planetarna temperatura pa naj bi prvič prestopila simbolično mejo ene stopinje Celzija nad globalno predindustrijsko temperaturo.
-
Če bi Jasmina Jamnik, nova voditeljica Tarče, odložila bič in škornje, bi oddaja povedala bistveno več, saj bi lahko kaj povedal tudi kateri od gostov. Če bi opustila slabo skrit odpor do vseh, ki so za močno in socialno državo, ustrezne davke, sindikalizem ali celo socializem, bi izstopila iz tiste klavrne vojske novinarjev, ki na javni tv ne zagovarjajo interesov javnosti, ampak vplivne manjšine.
-
Bernie Sanders bi bolj reguliral finančne trge, razkosal šest največjih ameriških bank, povečal davke za velebogataše in minimalno plačo s sedanjih 6 dolarjev na uro zvišal na 15 dolarjev, odpravil bi šolnine itd. Ta demokratični socialist, ki v ZDA povzroča pravi kulturni šok, na dosedanjih volitvah drži korak s favorizirano Hillary Clinton. Približno enake spremembe zagovarja v Angliji novi laburistični prvak Corbyn.
-
Begunska kriza prinaša močan okus po surovi prihodnosti in še krepi prevladujoče občutje na Zahodu (v Ameriki in Evropi) – tesnobo, pomešano z arogantnostjo pojemajoče moči, stare slave in še živega prepričanja, da se mora svet oblikovati po zahodnih vzorcih, ker so pač najboljši. Najrazvitejši del sveta se boji nazadovanja in konca svoje globalne prevlade.
-
Delo objavlja veliko slabih novic in je ena izmed njih, čeprav ne ravno sveža, tudi samo. Tu novinarje odpuščajo kot vreče krompirja. Pri tem uprava ne gleda, ali so dobri ali slabi. Hkrati je vse doslej odpuščene novinarje odpustila nezakonito. Naklada časopisa se vztrajno znižuje. Najpomembnejši tiskani medij v državi je poln nemira in težav. Novinarji plaho protestirajo.
-
Nekateri najbolj prizadeti župani so ograjo sprva odločno podpirali, kmalu je tako mislila tudi krepka večina prebivalstva. Zdaj žica postaja tudi predmet ostrega nasprotovanja in zasmehovanja, kako nepotrebna in škodljiva da je.
-
Spodobi se, da novo leto začnemo s predsednikom države. Borut Pahor je najbolj priljubljen slovenski politik, a mnogim gre neznansko na živce, in to predvsem zaradi naštudiranega in deloma že ponotranjenega igralstva. Njegova priljubljena gesla – prvo med njimi je enotnost – zvenijo pozitivno, ravnanje, skrito za njimi, pa je v glavnem škodljivo.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Kolumna
Guardianova novinarka se je pred tedni vprašala, ali se bogati tudi finančno čedalje bolj zanimajo za vesolje zato, ker bodo tja pobegnili, potem ko bo Zemlja uničena. Vprašanje ni zgolj šala.
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Kolumna
Mark Zuckerberg, stvaritelj Facebooka, je nedavno napovedal, da bo skoraj vse svoje velikansko premoženje podaril dobrodelnim ustanovam. Podobne akcije ameriških milijarderjev se rade ponavljajo. Pred leti sta se Bill Gates in Warren Buffet skupaj s še 40 milijarderji zavezala, da bodo pred smrtjo ali po njej dali v dobrodelne namene vsaj polovico premoženja.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Kolumna
Bi izstopili iz Nata in postali nevtralni? Misel se zdi v teh viharnih časih nekoliko odbita. Toda ali nimamo pred nosom dveh takih redkih ptic, Avstrije in Švice? Dobro se jima godi in varni sta. No, res ne samo zaradi nečlanstva v Natu.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Kolumna
Vedno pogosteje je slišati: vojna bo. To je lahko lahkotno izrečena fraza, pristen strah, izraz dolge krize, klasično adrenalinsko novinarstvo, lahko je tudi plod dramatičnega dogajanja, kakršno je ta čas dogajanje v Siriji. Divje je, nevarno in nepredvidljivo. Toda širše ali celo svetovne vojne ne bo povzročilo, ker se je velike sile, odločilne za razplet dogajanja, bojijo.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Kolumna
Skozi domovino se valijo reke beguncev, policija pa stavka – groza, je rekel premier. Policisti so razmišljali drugače: pritisni takrat, ko te najbolj potrebujejo. Samo tako lahko izterjaš stare dolgove. Zlepa ne dajo nič.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Kolumna
Begunska kriza je dramatično opozorilo, v kako kočljivem in nepredvidljivem svetu živimo. Razumna politika bi na novo premislila ves naš zunanji in notranji položaj in preuredila prioritete.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Kolumna
Sebastjan sproži, begunčeva glava postane krvava kepa, strelca preplavi tiho ugodje. Nasmehne se, oči že iščejo novo tarčo.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Kolumna
Evropa brez EU bi bila drugačna, znova razdrobljena, sprta, sebi nevarna celina. Toda v Uniji že dolgo potekajo procesi, ki jo spodkopavajo. Za velike članice veljajo ena, za majhne druga pravila. Razlike v razvitosti med severom in jugom EU naraščajo, hkrati usiha solidarnost. Skupnost je nastala kot nedemokratična tvorba in taka v glavnem tudi ostala. Dokler bo taka, se bo težko spremenila na boljše.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Kolumna
Sedanje begunsko dogajanje je še prav idilično v primerjavi s položajem, ki nas utegne doleteti. Nemčija že omejuje priseljevanje in prej ali slej se bo zelo zaprla. Sledila ji bo Avstrija in takrat bo – če ne bomo storili nič - postalo res kritično. Begunci bodo še prihajali, balkanske države si jih bodo še podajale vse do Slovenije, tu pa se bo reka ljudi ustavila in začela naraščati. V nekaj tednih se lahko nakopiči sto, dvesto tisoč beguncev. Že zdaj jih vstopa več kot izstopa.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Kolumna
Ne vem, ali je Ksevt za kulturo nepogrešljiv. Niti najmanj pa ne dvomim, da je nepogrešljiva in v vseh pogledih konstitutivna kultura. V kakšni stiski je, jasno kaže tudi nedavna Turšičeva gladovna stavka.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Kolumna
Formalne pristojnosti Boruta Pahorja so majhne, njegov vpliv pa kar velik. Žal prej negativen kot pozitiven. Ne govorimo o tem, da je patetičen igralec, da slabo kadruje, da skuša SDS kar naprej spraviti iz relativne politične osame. Govorimo o tem, da Slovencem nikoli ne nariše velike slike dogajanja in ne pove, da ta slika ni brezupna, a je nakracana, na slabem platnu in v slabem okvirju.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Kolumna
Slovenija je Zid zgradila spomladi 2016. Zgradila ga je bliskovito in perfekcionistično. To niso bili Orbanovi nemarni zvitki bodeče žice, ampak trdni, visoki, debeli zidovi. Na vsakih sto metrov so se dvigali stražni stolpi z reflektorji in drugo ustrezno opremo.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Kolumna
Janševa pritožba zoper odločitev okrajnega sodišča o zastaranju Patrie se zdi na prvi pogled presenetljiva, saj bi lahko bil v ponovnem sojenju morda znova obsojen. Kaj ga torej žene, da je prešel v ofenzivo?
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Kolumna
Begunska kriza in evrokriza (ekonomska, finančna, dolžniška, socialna) imata v glavnem istega očeta in mater: enemu lahko rečemo neoliberalizem, drugemu neoimperialna politika. Če oboje imenujemo Sistem, ta zdaj razgraja doma na Zahodu in drugje po svetu.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Kolumna
Mar bi bil odvetnik, na drugi strani in zraven pri delitvi plena. Ta zasebna izjava nekega tožilca izraža naraščanje malodušja v sodstvu po razveljavitvi nekaj (Bavčar, Kordež ...) odmevnih sodb s Patrio na čelu. V javnosti se krepi vtis, da sodstvo odpoveduje in da je za to krivo zgolj samo.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Kolumna
Ali lahko papež, Obama, Cerar kaj bistvenega spremenijo v svojih kraljestvih? Vloga posameznika v pomembnem družbenem dogajanju je zapleteno vprašanje. Na splošno velja, da štrlečega posameznika, ki kaj premakne, vedno naredi širše družbeno dogajanje. Tak človek lahko včasih postane jeziček na tehtnici razvoja – Roosevelt je iz krize naredil boljšo Ameriko, Hitler je Nemčijo spremenil v ubijalski stroj. Tito je za Jugoslavijo napravil dobre in slabe reči.
