Janko Lorenci
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Kolumna
Napovedani referendum o jedrski elektrarni je eden večjih in prozornejših blefov te vlade. Oblast nuklearko očitno hoče, trdno računa, da jo bo prebivalstvo podprlo, saj si referenduma sicer ne bi upala privoščiti, ne pove pa nič o tem, od koga jo bomo kupili, koliko bo stala, kako draga bo jedrska elektrika itd. Čeprav gre za velikanski projekt, ki bo zelo vplival na našo ne samo energetsko prihodnost.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kolumna
Na evrovolitvah bo pri nas zmagala SDS, drugo bo Gibanje Svoboda, nekaj strank pa se bo potegovalo za vsaj enega evropskega poslanca. Tako napovedujejo ankete.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Kolumna
Komentar / Napaka v konstrukciji
Naša Evropa lahko umre, je nedavno rekel francoski predsednik Macron. Dramatične besede je izrekel za notranjepolitično rabo in za to, da je francoske jedrske sile ponudil za skupno evropsko obrambo. To bi koristilo tudi pešajoči francoski jedrski industriji. Hkrati pa ima Macron prav: Unija je res v hudih težavah.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Kolumna
Tudi ti, Brut, je rekel Shakespearov Cezar, ko ga je, obdanega z zarotniki, zabodel tudi Brut, danes sinonim za zahrbtnega izdajalca. Toda Brut je izdal Cezarjevo zaupanje zato, ker se je bal za rimsko republiko, ki jo je diktator ogrožal.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Kolumna
Komentar / Velika, zadnja vojna?
V zraku visi tesnobno vprašanje: se bližamo veliki, svetovni, jedrski vojni – vojni vseh vojn in zadnji vojni? In prej ko ne pesimističen odgovor: taka vojna je mogoča, četudi vplivni politiki, npr. Netanjahu, vojne prav izzivajo zato, da bi politično preživeli. Tudi omejene vojne pa imajo svoj srk, kot črne luknje so. Hkrati ni avtoritete, nekakšne svetovne vlade, ki bi konflikte preprečila ali jih, če so že sproženi, ustavila.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Kolumna
Levica je v Golobovi koaliciji po malem še vedno moteč dejavnik; nasprotuje Natu in novi nuklearki, je za manjše vojaške izdatke, protestira proti Boštjančičevim sumljivim spremembam upravljanja državnega premoženja. A v glavnem se prilagaja liberalizmu Gibanja Svoboda, s tem pa dominantni ureditvi tu in povsod. In to prilagajanje je eden izmed vzrokov njenih težav, takih, da ji na volitvah grozi padec iz parlamenta.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Kolumna
NLB se menda seli in prodaja svojo stavbo na Trgu republike. Oblast pravi, da nima denarja za nakup, čeprav bi se bilo pametno odločiti zanj, saj bi lahko tam naselila svoje raztresene dele, ki drago plačujejo najem v zasebnih stavbah. Tako bi se v državno last vrnila vsaj lupina nekdaj naše največje banke, prodane s kombinacijo pritiskov iz EU in kolaboracije takratnega šefa centralne banke Boštjana Jazbeca. Prodana je bila v imenu svete privatizacije – najbolj škodljivega posamičnega procesa v zgodovini samostojne Slovenije. Njen sestavni del je tudi razprodaja državnega premoženja tujim lastnikom.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Kolumna
Komentar / Migranti, zdravniki, nuklearci
Zaradi nameravane nastanitve migrantov se ob meji dogaja srdit lokalni upor. Fides stavka že dva meseca in se požvižga na zdravje nacije. Oblast, spočeta na antijanšizmu, je z Janševo SDS sklenila jedrski pakt. Tri zadeve, troje dogajanje, ki človeka navda s sramom, začudenjem, tesnobo.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Kolumna
Na nedavnem Janševem shodu v Ljubljani je mrgolelo slovenskih zastav, pele so se slovenske pesmi, dvigali slovenski transparenti, vse je bilo posvečeno Sloveniji in slovenstvu. To je janševski ritual, ki govori: mi edini delamo in čutimo za domovino, mi smo edini pravi Slovenci in patrioti.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Kolumna
Komentar / Golob, nov maček v žaklju, Janša
Gibanju Svoboda in vladajoči koaliciji podpora še kopni in vso levo sredino je desnica v anketah že prehitela. Ali si Golob, poosebljenje sedanje oblasti, zasluži tako nezadovoljstvo, jezo in zgražanje volivcev in medijev?
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kolumna
Evropo še naprej pretresajo protesti kmetov. Malo jih je (štiri odstotke prebivalstva), a lahko dvignejo velik veter, ker so jezni, se povezujejo, s traktorji ustavljajo promet in imajo tudi precejšnjo podporo javnosti.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Kolumna
Emmanuel Macron je nedavno dvignil vihar, ko je rekel, da bi Nato utegnil poslati svoje čete v Ukrajino. Tam so sicer inkognito že zdaj zahodni vojaški svetovalci. A odkrit prihod Natovih vojakov bi drastično zaostril konflikt in grozila bi celo jedrska vojna. Ni čudno, da so Amerika, Nemčija, Anglija, Poljska, Slovenija … nemudoma zanikale možnost, da bi na bojišča poslale svoje čete.
-
Komentar / Ne, Janez, žal mi je
Anžeta Logarja, ki si upa govoriti zgolj to, da je treba med seboj govoriti, v dobršni meri ohranjamo pri življenju mediji. To počnemo, ker ima zanimivo razmerje z Janšo, ker je zelo priljubljen (tudi po naši zaslugi ali krivdi), ker lahko pomembno vpliva na izid volitev, ker domnevamo, da se prispevki o njem berejo … Pa tudi zato, ker je deloma zanimiv sam po sebi. Kljub neštevilnim nastopom in intervjujem se ne ve, ali je z Janšo dogovorjen ali ne, ali bo res ustanovil stranko, ali je v njem kaj demokrata … Vsekakor pa ima izjemno debelo kožo, je obvladan, hladnokrven, preračunljiv in predrzen. Brez teh lastnosti ne bi mogel tako dolgo vzdržati v kočljivi, dvoumni in naporni vlogi potencialnega sovražnika in hkrati upa SDS, hkrati pa v anketah ostati tako priljubljen.
-
Komentar / Kupiš in se nasloniš nazaj
Morebitna druga slovenska jedrska elektrarna je orjaški finančni in siceršnji zalogaj, vreden okroglo četrtino našega letnega BDP. Projekt bi razvoj najbrž prej upočasnil kot pospešil. Razumna politika bi dobro premislila, preden bi se ga lotila. Razmisleka ni, a naša politika se je že odločila – nuklearka št. 2 bo!
-
Komentar / Bolj mrtev kot kamen
Ura sodnega dne tiktaka že 77 let. Dve leti po drugi svetovni vojni so jo pognali v tek znanstveniki, ki so izdelali prvo atomsko bombo (med njimi Albert Einstein). Ura ni fizična, to so napovedi znanstvene ustanove (Bulletin of the Atomic Scientists) o nevarnostih, ki grozijo človeštvu z izumrtjem. Spreminjanje nevarnosti ponazarja urni kazalec, ki se približuje polnoči. Če jo bo dosegel, nas bo konec.
-
Nakup sodne podrtije je doslej največja afera te koalicije. Škoda je materialna (nekaj proč vrženih milijonov) in politična – še zmanjšano zaupanje v oblast, posredno pa točke za Janšo. Pogojno pa je afera tudi koristna.
-
Zdaj je že jasno, da bo republikanski predsedniški kandidat Donald Trump. Če bo premagal še Bidna, bo to konec ameriške demokracije, svarijo resni analitiki, vsekakor pa silovit pretres za Ameriko in svet. Posebej zlovešč zato, ker bi bil v liberalnodemokratični, najvplivnejši in najbolj oboroženi državi sveta po vseh pravilih demokracije izvoljen nepredvidljiv, samopašen avtokrat. Trumpova izvolitev bi spominjala na Hitlerjev vzpon.
-
Za vlado je to krizni čas. Ta hip nanjo pritiska pisana združba, sestavljena iz opozicije, zdravnikov, sodnikov, kmetov, gospodarskih združenj, predsednice države … Udarna konica pritiskov je zdravniška stavka, ker so doktorji za talce v spopadanju z vlado uporabili kar svoje paciente. Hkrati se koalicija opoteka iz afere v afero in od treh vladnih strank vanje ni vpletena samo Levica.
-
Komentar / Nekoč je bila Unija
Junija bodo evropske volitve in v Sloveniji bi se rad med evroposlance preselil kar ves vrh NSi, v glavnem zato, ker se boji tukajšnjih volitev. Nasploh je pri nas evroparlament predvsem parkirišče za odvečne ali ogrožene politike. To potrjuje, da Slovenija sploh nima ambicij, da bi z izborom svojih evroposlancev v Evropski uniji kaj dosegla zase ali v Uniji celo poskušala kaj spremeniti.
-
Komentar / Vzpon nemške skrajne desnice
Nemčija velja za državo, ki se je nekaj naučila iz svoje mračne preteklosti in tragedij 20. stoletja. Dolgo je bila sinonim za moderno, politično stabilno, trdno demokratično, gospodarsko uspešno državo.
-
Komentar / Stopnica v negotovost
Ljudje drobimo čas na leta, dneve itd., da se v njem laže znajdemo. A to je umetna delitev, čas je kontinuum in to velja tudi za vse večje dogodke. Vodijo nas procesi, zapomnimo si dogodke. Le redkokateri je omejen na eno samo leto. Tudi če je, ima vzroke praviloma prej, posledice pa se kažejo tudi kasneje. Isto velja za leto 2023.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Kolumna
Blaž Brodnjak, šef NLB, govori o Sloveniji kot o oazi utopičnega socializma in ima več kot pol milijona plače. Tibor Šimonka, šef GZS, vpije o izkoriščevalski državi, a njegov Sij je dobil obilno državno pomoč, potem pa so si šefi razdelili mastne dobičke. Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in v osnovi davčni begunec, javka, da podjetja ubija lastna vlada.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Kolumna
Komentar / Šok, pogojno zdravilen
Janez Janša že lep čas išče način, kako se s prihodnjimi volitvami vrniti na oblast. Za to nujno potrebuje zaveznike, morebitne nove stranke. Od tod različni manevri: upokojenci Pavla Ruparja, prismuknjeni predlog Petra Jambreka, previdno mikastenje z NSi, ki bo nazadnje vedno z veseljem pristala v Janševem premierskem objemu, tuhtanje, ali bi se dalo skleniti zavezništvo s SD, ki na lokalni ravni že sodeluje s SDS, ima upogljive ministre a la Han in še vedno časti Pahorja, ki navija za veliko koalicijo.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Kolumna
Ankete kažejo, da se lahko Donald Trump po volitvah konec prihodnjega leta spet naseli v Beli hiši. Toliko prej, ker sta z Bidnom, njegovim najverjetnejšim demokratskim tekmecem, nezadovoljni lastna stranka in večina demokratskih volivcev.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Kolumna
Komentar / Predsedničino prvo leto
Borut Pahor je prejšnji teden rekel, da ima desnica (mislil je na Anžeta Logarja) širši pogled na prihodnost kot leva sredina. No, našo desnico in z njo vred Logarja suvereno obvladuje Janša, ki je med drugim hotel zaviti vrat RTV, zbližal Slovenijo z Orbánom, dal brizgati z vodnim topom na kolesarske protestnike … Pahor po izteku funkcije tudi s podporo Logarju jasno kaže, da se je kot domnevno politično nevtralen predsednik debelo pretvarjal – uspešno sicer, saj je do konca ostal priljubljen. A vso politično kariero je v osnovi delal grdo škodo: bil je zanič premier, SD je predelal v bolj ali manj neoliberalno, hanovsko stranko, predsedniški funkciji je vzel resnost, s svojimi imenovanji je zavdal ustavnemu sodišču, zagrizeno je propagiral dialoškost za vsako ceno in tako posredno podpiral janšizem, po logiki: tudi z rabljem je treba sodelovati, pa čeprav veš, da ti bo ob prvi priložnosti nataknil vrv okoli vratu.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Kolumna
Programski svet RTV zaradi hude finančne stiske ustanove glasno razmišlja o ostrih rezih. To se dogaja, potem ko se je zavod, zlasti njegova javna televizija, nedavno znebil objema nastavljencev Janševega režima, ki so novinarje dušili še dolgo po padcu JJ.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Kolumna
Leto 2023 bo po vseh napovedih najbolj vroče doslej. Če se vročina združi z visoko vlago, postane dobesedno ubijalska. V Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, je lani po ocenah zaradi vročine umrlo kakih 60 tisoč ljudi. Brez klimatskih naprav bi bilo žrtev bistveno več. Toda množična raba teh naprav dodatno segreva planet, saj je zanjo potrebne veliko energije. To je tak mali začarani krog. Nekaj milijard zemljanov pa si hladilnega razkošja sploh ne more privoščiti.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Kolumna
Komentar / Temne lise kontinuitete
Zoran Janković je bil svojčas kandidat za novi premierski obraz. Premier po neumnem ni postal, čeprav so volivci zanj in njegovo Pozitivno Slovenijo množično glasovali, pač zato, ker je veljal za veliko menedžersko ime in branik pred zmago Janeza Janše. Kakšen premier bi bil, ne vemo, ljubljanski župan pa je že majhno večnost in v tej funkciji star, dobro znan obraz.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kolumna
Časi so težavni, težavno je vladati, težavna je tudi koalicija. Ena večjih težav pa je Robert Golob. Kot premier je razočaral. Pred volitvami je budil velika pričakovanja, zdaj je od njih ostalo malo ali nič.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Kolumna
Ena vojna je požrla drugo – krvavo dogajanje v Izraelu in Gazi je trenutno povsem zasenčilo vojno v Ukrajini in še povečalo »ukrajinsko utrujenost«. Tako ime se prijema dejstva, da se marsikje na Zahodu neomajna podpora Ukrajini krha; v Ameriki bi vojaško pomoč Kijevu ustavili republikanci, ki se lahko prihodnje leto znova povzpnejo na oblast, v Uniji je to poleg Madžarske napovedala Slovaška. Brez pomoči Zahoda bi Ukrajina vojno hitro izgubila. Se torej lahko »ukrajinska utrujenost« počasi prelije v premirje in mir?
