Janko Lorenci
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Kolumna
Slovenijo po malem zapušča pamet. Eden trdnejših dokazov za to je dejstvo, da celo med ljudstvo vedno bolj prodira mnenje: trojka naj le pride, vsaj red bo napravila. Pri tem se ve, kaj je povzročila drugod po Evropi: zmanjšanje BDP, naraščanje zadolženosti, socialno opustošenje, hud družbeni nemir. Čedalje več naših rojakov pa na prihod trojke ali EMS, njene le malo blažje variante, komaj čaka. Od kod ta čudaška posebnost?
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Kolumna
Borut Pahor je prejšnji teden dopolnil 50 let. Ob tem jubileju mu želimo čim daljše življenje in čim krajšo politično kariero. Zakaj? Pahor ni povprečen, ampak štrleč politik. Do visokih položajev in v glavnem velike priljubljenosti se je dokopal s svojimi specifičnimi lastnostmi in spretnostmi. Slovenski politiki in državi pa s tem v glavnem ni bil v korist; prej nasprotno. To velja za vse tri njegove poglavitne vloge.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Kolumna
Stoletniki so nekakšni nadljudje, ali boljše vrste ljudje, ali vsaj ljudje, ki jim je dano življenje, precej daljše od življenja povprečnega človeka. Torej so privilegiranci. Privilegiranci nam gredo običajno na živce. Za stoletnike to ne velja, nasprotno, simpatični so nam, po malem jih občudujemo, po malem pa jim tudi zavidamo – pač zaradi dokajšnje verjetnosti, da ne bomo dočakali njihovih let.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Kolumna
Podatki, ki so jih – klobuk dol – izbrskali Dnevnikovi novinarji, so alarmantni. Agencija Wyman, ki nam jo je naprtila EU in zdaj za velik denar ocenjuje zdravje naših bank, nas lahko, če se ji ljubi, pošlje po grški poti. Svoje metodologije noče razkriti in vtakne nas lahko v poljubni, tudi najkatastrofalnejši scenarij prihodnjega dogajanja, čeprav nam v resnici kaže bolje. V bistvu smo ji prepuščeni na milost in nemilost.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Kolumna
V medijih prevladuje mnenje, da so vstaje mrtve, alternativa polmrtva, volitve pa bodo prinesle malo ali nič. Preloma ne bo, pravi velika večina komentatorjev. Toda stvari v družbi so nastavljene tako, da je prelom mogoč, tudi če ne bo radikalen. Poglejmo sedanji položaj.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Kolumna
Protikorupcijska komisija je nedavno ovadila nekaj ljudi, ki so jo zmerjali. Zmerjači zdaj tarnajo, da jim kratijo svobodo govora. KPK bi lahko molčala in se pustila mrcvariti (ker je pomagala spraviti Janšo z oblasti) ali pa zmerjače ozmerjala nazaj, padla na isto raven in stopila v začarani krog stopnjujočega se verbalnega besnila. Ovadba je bila torej upravičena.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Kolumna
Pred Slovenijo so kočljivi časi. Okrevanje v Evropi ostaja negotovo, Nemčija po volitvah ne bo opustila škodljive politike zategovanja pasu, razmerje z vrhom EU ostaja grožnja za našo ekonomijo. Sami smo še vedno v recesiji.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Pamflet
Naši košarkarji so bili kak teden junaki, zdaj so nekakšni poljunaki z možnostjo rehabilitacije na svetovnem prvenstvu. Biti junak je sladko, a tudi naporno in negotovo.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Kolumna
Ni vseeno, kako se v državi čustvuje na množični ravni. Tega emocionalnega valovanja seveda ni mogoče znanstveno zmeriti, ankete, knjige in prebivanje v skupnosti pa nam o tem nekaj le povedo. Na splošno se zdi, da v deželi ta čas prevladujejo veliko nezadovoljstvo s sedanjostjo, negotovost in strah pred prihodnostjo ter zmeda glede vseh treh časov, tudi glede preteklosti.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Kolumna
Tistih nekaj mesecev pred slabim letom dni je bilo izjemnih; množičen odhod na ulice zaradi splošnega nezadovoljstva s politiko in občutek, da imajo množice, če jih nekaj druži in nosi, še vedno moč. Tak osvobajajoči izbruh se ta hip žal ne more ponoviti.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Kolumna
Alenka Bratušek zaseda najvplivnejši položaj v državi. Vendar se o njej kot premierki in političarki v bistvu ve malo, pač tudi zato, ker je na oblasti in v politiki razmeroma kratek čas. V osnovi je bolj kot posameznica ocenjevana kot sestavni del vlade in stranke. To seveda pomeni, da je šibka premierka z malo individualnosti (če odštejemo njeno fizično podobo). In ker je vlada na slabem glasu, tudi sama ni na dosti boljšem.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Kolumna
Podpirati sedanjo vlado ali ne, je vprašanje, povezano s hudimi dilemami. V bistvu pa gre za to: avtokratska, nesposobna, nepoštena oblast lahko državi naredi velikansko škodo, večjo kot neavtokratska, malo manj nesposobna in nepoštena oblast. A tudi ta je še vedno škodljiva.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kolumna
Človek je knjigovodja – nenehno računa, preračunava, dela bilance. Če jih ne izdeluje sam, pa ga doletavajo tiste, ki jih o njem delajo drugi. Ni nujno, da so zanj prijetne in marsikatere niti ne bi hotel, če bi bilo po njegovi volji (seznam davčnih zavezancev itd.). Zlasti pa so bilance drugih zanj slabše, kot če bi jih izdelal sam. Primer: spričevala (bilance znanja) so zmeraj slabša, kot se zdi pravično ocenjevanemu, plača (bilanca dela) je praviloma premajhna, nekrolog (bilanca življenja) slabši, kot bi si ga napisal sam. Temu neskladju med nenapisano lastno in tujo izdelano bilanco se včasih reče razlika med subjektivnostjo in objektivnostjo.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Kolumna
Kriza nam vsiljuje vprašanje, ali smo Slovenci neumen narod, skupnost, država. Marsikaj govori za to. Dva preprosta primera: z razvejenim sistemom kolesarskih stez bi brez hudega finančnega, organizacijskega in miselnega naprezanja pospešili razvoj turizma, nekaj naredili za zdravje, ublažili prometne težave. Drugi primer: namakanje. Tepejo nas suše, vode za namakanje je dovolj, zgodi pa se nič, še naprej sadimo koruzo na pesku, se gremo kmečke upore, smo prehransko vedno bolj nesamozadostni itd.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kolumna
Ob vatikanskem obglavljenju vrha naše katoliške cerkve se zastavlja zanimivo vprašanje o čiščenju vrst v posamičnih cehih, stanovih, organizacijah.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Kolumna
Doletele so nas že štiri leve in desne vlade zapored – v krizi pa smo čedalje globlje. To potrjuje, da je etablirana politika kot celota iztrošena, statusquojevska in nedorasla krizi. Upanje, da se bo sama od sebe temeljiteje prenovila ali da bodo za zaželene spremembe poskrbele neke anonimne sile v družbi, je prazno. Tudi mandat Bratuškove se bo morda končal tako klavrno, da bo znova dober vsakdo, ki ni član aktualne koalicije. Torej spet Janša.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kolumna
Ena izmed mnogih faset slovenske krize so tudi težave resnih medijev, zlasti tiskanih. Delu, nekoč instituciji med njimi, celo grozi počasna smrt ali pa preživetje zgolj v tabloidni izvedbi, Slovenskih novicah.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kolumna
Unija je na slabi poti. Politika prehitrega zategovanja pasu (austerity) se vrača kot bumerang in se obrača tudi proti severu EU, ki skupaj z Barrosovo komisijo forsira tako politiko, a vztraja pri njej kot slepec brez bele palice. Pri tem zloglasne trojke morda kmalu ne bo več – IMF bo, kot mislijo nekateri, iz nje izstopil, ker vidi, da dosedanja politika vodi v katastrofo. Če bo Kitajska resneje opešala, se bo evrokriza dramatično poglobila in takrat bo hudič.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Kolumna
Rast je kratka, udarna beseda, ki običajno pomeni, da se nekaj veča, narašča, množi, tudi napreduje. Poznamo neskončno oblik rasti: rastejo vrtnica, BDP, brezposelnost, nostalgija, brada, obresti.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Kolumna
Pred kratkim je izšla knjiga mojih kolumn, objavljenih v Mladini (Trije krogi jeze). Pisane so bile za posamične dogodke, situacije, delčke dogajanja. Ko jih vidiš zbrane na kupu, pa postanejo nekakšna celota in potem se nekatere stvari za nazaj pokažejo jasneje.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kolumna
Sodstvo in politika sta se zapletla v resen konflikt. Oblast v lepem sozvočju z opozicijo pritiska na tretjo vejo oblasti, jo mehča in straši. Pritisk je močan. Izvršna oblast skuša z novelama dveh zakonov dobiti neposreden nadzor nad administrativnim delom sodišč in posredno tudi možnost za poseganje v konkretne zadeve. Število sodnikov se bo zmanjšalo, denarja za sodstvo bo manj. Predsednika vrhovnega sodišča Maslešo so nekako pripravili do tega, da je svojemu stanu v škodo podpisal zavezo državljanom, ki nalaga sodiščem visoke, verjetno nedosegljive obveznosti. Na tej podlagi bo mogoče visoke sodne predstavnike odstavljati ali jih držati na kratko. Nadaljuje se tudi psihološki pritisk: grožnje z odpravo trajnega mandata, trditve, da so sodišča zaradi sodnih zaostankov kriva za slabo pravnost in gospodarsko škodo, in pa rokovnjaščine ministra Pličaniča, ki je komaj kaj manj populističen, razbijaški in sovražen do sodstva kot njegov občudovani Janša.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kolumna
Slavoj Žižek je nedavno rekel, da levica potrebuje Gospodarja in levo Margaret Thatcher, ki bi pritegnila tudi del desnih volivcev. Dopolnil ali korigiral ga je Jože Vogrinc, češ: Žižek bi moral vedeti, da je Gospodar najprej rezultat gibanja, šele potem in za nazaj je lahko njegova zbiralna leča.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Kolumna
Slovenijo obvladuje velika negotovost. Ni jasno, kaj bo z etablirano politiko, kaj z alternativo, gospodarstvom, javnimi službami. Jasno je le, da se bo ekonomska kriza nadaljevala, to pa samo povečuje splošno negotovost. Ker je zelo nepredvidljivo tudi zunanje okolje, se lahko iz sedanje nepregledne godlje izcimi skoraj vse.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kolumna
Razklanost slovenske politike je že kliše. Je otrok tradicionalne razklanosti na dva politična pola, deloma pa tudi slepilo, manever za poudarjanje razlik, ki jih ni, in za prikrivanje slabih lastnosti, značilnih za levico in desnico.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kolumna
Tudi razvpiti primer Tovšakove priča, da so se naši menedžerji iz nekoč opevane menedžerske elite spridili v brezdušne kramarje. Celo po lastnih priznanjih (anketa Ernst & Young) je korupcija med njimi del normalnega poslovanja.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Kolumna
Na zloglasno poročilo Ernst & Young se je že napol pozabilo, korupcija pa živi z nami naprej. Morda lahko dvomimo, da je pri nas na splošno tako visoka, kot zase govorijo menedžerji. Toda izražanje takega dvoma je kočljivo, saj gre v prid korupciji. Po drugi strani samoobtoževanje, katastrofizem, pomanjkanje elementarnega zaupanja v vse in vsakogar zatiranju korupcije prej škodijo kot koristijo.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kolumna
Do vlade Bratuškove ni treba gojiti simpatij. Vendar si zasluži nekaj razumevanja in potrpljenja. Tu so že štiri leta krize, luknje, ki jih je za sabo pustila Janševa vlada, pomanjkanje časa, hudi zunanji pritiski iz »nemške« EU, nasprotja v koaliciji. Ključnima članoma vlade manjka tudi izkušenj, iz česar med drugim izvirajo komunikacijske težave nove oblasti.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Kolumna
Janša je ob prodajanju naših obveznic tvitnil, da si denar vedno sposojajo levičarske vlade. Vendar ni niti čivknil, da običajno prav neumnost in nesposobnost desnih vlad, Janševe zagotovo, ustvarita razmere, zaradi katerih si je treba denar sploh sposoditi. Nič ni rekel niti o tem, da je k nam naravnost vabil zloglasno trojko, pač tudi zato, da bi si pod njenim patronatom podaljšal vladanje. Zdaj, znova v opoziciji, bo v svoji stari izsiljevalski maniri očitno spet zganjal politiko čim slabše, tem boljše. To iz koristoljubja, nevednosti ali golega užitka počne tudi pleme katastrofikov, raznih grahkov, mastenov, vehovarjev itd. Zanje in tudi za profesionalne tuje krokarje bi bilo dobro vedeti, kdo so in kdo jih financira. Ampak mnogi mediji jih zgolj vabijo k besedi, potem pa pobožno poslušajo.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kolumna
To so leta našega nezadovoljstva. Če si prikličemo v spomin javno razpoloženje – odnos do politike, države, demokracije itd. – na začetku osamosvojene Slovenije, a tudi še deset, petnajst let kasneje, se zavemo, kako korenito se je spremenilo do danes. Na slabše, seveda in žal.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kolumna
Leta 2004 je bila Slovenija še odličnega zdravja. Potem so prišle tri slabe, kar katastrofalne vlade. Janša je pregrel gospodarstvo, povečal zadolženost Slovenije do tujine z nič na 10 milijard in sprožil tajkunstvo. Za njim sta skoraj hkrati prijezdila kriza in Pahor. Vlada je mečkala in zamujala, nazadnje pa zlasti po krivdi SDS in sindikatov padla skupaj s pokojninsko reformo. Nato nova nesreča – Janša drugič. Grožnje z zategovanjem pasu so nas pognale v recesijo, oblast je družbo sistematično strašila, del te nore strategije so bile tudi komaj verjetne izjave JJ in Šušteršiča o naši grški poti, zanič bankah, skorajšnjem bankrotu. Oba sta – brez resnih kritik – prav kriminalno strašila domače varčevalce in naravnost vabila mednarodne špekulante.
