Janko Lorenci
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Kolumna
Doletele so nas že štiri leve in desne vlade zapored – v krizi pa smo čedalje globlje. To potrjuje, da je etablirana politika kot celota iztrošena, statusquojevska in nedorasla krizi. Upanje, da se bo sama od sebe temeljiteje prenovila ali da bodo za zaželene spremembe poskrbele neke anonimne sile v družbi, je prazno. Tudi mandat Bratuškove se bo morda končal tako klavrno, da bo znova dober vsakdo, ki ni član aktualne koalicije. Torej spet Janša.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kolumna
Ena izmed mnogih faset slovenske krize so tudi težave resnih medijev, zlasti tiskanih. Delu, nekoč instituciji med njimi, celo grozi počasna smrt ali pa preživetje zgolj v tabloidni izvedbi, Slovenskih novicah.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kolumna
Unija je na slabi poti. Politika prehitrega zategovanja pasu (austerity) se vrača kot bumerang in se obrača tudi proti severu EU, ki skupaj z Barrosovo komisijo forsira tako politiko, a vztraja pri njej kot slepec brez bele palice. Pri tem zloglasne trojke morda kmalu ne bo več – IMF bo, kot mislijo nekateri, iz nje izstopil, ker vidi, da dosedanja politika vodi v katastrofo. Če bo Kitajska resneje opešala, se bo evrokriza dramatično poglobila in takrat bo hudič.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Kolumna
Rast je kratka, udarna beseda, ki običajno pomeni, da se nekaj veča, narašča, množi, tudi napreduje. Poznamo neskončno oblik rasti: rastejo vrtnica, BDP, brezposelnost, nostalgija, brada, obresti.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Kolumna
Pred kratkim je izšla knjiga mojih kolumn, objavljenih v Mladini (Trije krogi jeze). Pisane so bile za posamične dogodke, situacije, delčke dogajanja. Ko jih vidiš zbrane na kupu, pa postanejo nekakšna celota in potem se nekatere stvari za nazaj pokažejo jasneje.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kolumna
Sodstvo in politika sta se zapletla v resen konflikt. Oblast v lepem sozvočju z opozicijo pritiska na tretjo vejo oblasti, jo mehča in straši. Pritisk je močan. Izvršna oblast skuša z novelama dveh zakonov dobiti neposreden nadzor nad administrativnim delom sodišč in posredno tudi možnost za poseganje v konkretne zadeve. Število sodnikov se bo zmanjšalo, denarja za sodstvo bo manj. Predsednika vrhovnega sodišča Maslešo so nekako pripravili do tega, da je svojemu stanu v škodo podpisal zavezo državljanom, ki nalaga sodiščem visoke, verjetno nedosegljive obveznosti. Na tej podlagi bo mogoče visoke sodne predstavnike odstavljati ali jih držati na kratko. Nadaljuje se tudi psihološki pritisk: grožnje z odpravo trajnega mandata, trditve, da so sodišča zaradi sodnih zaostankov kriva za slabo pravnost in gospodarsko škodo, in pa rokovnjaščine ministra Pličaniča, ki je komaj kaj manj populističen, razbijaški in sovražen do sodstva kot njegov občudovani Janša.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kolumna
Slavoj Žižek je nedavno rekel, da levica potrebuje Gospodarja in levo Margaret Thatcher, ki bi pritegnila tudi del desnih volivcev. Dopolnil ali korigiral ga je Jože Vogrinc, češ: Žižek bi moral vedeti, da je Gospodar najprej rezultat gibanja, šele potem in za nazaj je lahko njegova zbiralna leča.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Kolumna
Slovenijo obvladuje velika negotovost. Ni jasno, kaj bo z etablirano politiko, kaj z alternativo, gospodarstvom, javnimi službami. Jasno je le, da se bo ekonomska kriza nadaljevala, to pa samo povečuje splošno negotovost. Ker je zelo nepredvidljivo tudi zunanje okolje, se lahko iz sedanje nepregledne godlje izcimi skoraj vse.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kolumna
Razklanost slovenske politike je že kliše. Je otrok tradicionalne razklanosti na dva politična pola, deloma pa tudi slepilo, manever za poudarjanje razlik, ki jih ni, in za prikrivanje slabih lastnosti, značilnih za levico in desnico.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kolumna
Tudi razvpiti primer Tovšakove priča, da so se naši menedžerji iz nekoč opevane menedžerske elite spridili v brezdušne kramarje. Celo po lastnih priznanjih (anketa Ernst & Young) je korupcija med njimi del normalnega poslovanja.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Kolumna
Na zloglasno poročilo Ernst & Young se je že napol pozabilo, korupcija pa živi z nami naprej. Morda lahko dvomimo, da je pri nas na splošno tako visoka, kot zase govorijo menedžerji. Toda izražanje takega dvoma je kočljivo, saj gre v prid korupciji. Po drugi strani samoobtoževanje, katastrofizem, pomanjkanje elementarnega zaupanja v vse in vsakogar zatiranju korupcije prej škodijo kot koristijo.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kolumna
Do vlade Bratuškove ni treba gojiti simpatij. Vendar si zasluži nekaj razumevanja in potrpljenja. Tu so že štiri leta krize, luknje, ki jih je za sabo pustila Janševa vlada, pomanjkanje časa, hudi zunanji pritiski iz »nemške« EU, nasprotja v koaliciji. Ključnima članoma vlade manjka tudi izkušenj, iz česar med drugim izvirajo komunikacijske težave nove oblasti.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Kolumna
Janša je ob prodajanju naših obveznic tvitnil, da si denar vedno sposojajo levičarske vlade. Vendar ni niti čivknil, da običajno prav neumnost in nesposobnost desnih vlad, Janševe zagotovo, ustvarita razmere, zaradi katerih si je treba denar sploh sposoditi. Nič ni rekel niti o tem, da je k nam naravnost vabil zloglasno trojko, pač tudi zato, da bi si pod njenim patronatom podaljšal vladanje. Zdaj, znova v opoziciji, bo v svoji stari izsiljevalski maniri očitno spet zganjal politiko čim slabše, tem boljše. To iz koristoljubja, nevednosti ali golega užitka počne tudi pleme katastrofikov, raznih grahkov, mastenov, vehovarjev itd. Zanje in tudi za profesionalne tuje krokarje bi bilo dobro vedeti, kdo so in kdo jih financira. Ampak mnogi mediji jih zgolj vabijo k besedi, potem pa pobožno poslušajo.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kolumna
To so leta našega nezadovoljstva. Če si prikličemo v spomin javno razpoloženje – odnos do politike, države, demokracije itd. – na začetku osamosvojene Slovenije, a tudi še deset, petnajst let kasneje, se zavemo, kako korenito se je spremenilo do danes. Na slabše, seveda in žal.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kolumna
Leta 2004 je bila Slovenija še odličnega zdravja. Potem so prišle tri slabe, kar katastrofalne vlade. Janša je pregrel gospodarstvo, povečal zadolženost Slovenije do tujine z nič na 10 milijard in sprožil tajkunstvo. Za njim sta skoraj hkrati prijezdila kriza in Pahor. Vlada je mečkala in zamujala, nazadnje pa zlasti po krivdi SDS in sindikatov padla skupaj s pokojninsko reformo. Nato nova nesreča – Janša drugič. Grožnje z zategovanjem pasu so nas pognale v recesijo, oblast je družbo sistematično strašila, del te nore strategije so bile tudi komaj verjetne izjave JJ in Šušteršiča o naši grški poti, zanič bankah, skorajšnjem bankrotu. Oba sta – brez resnih kritik – prav kriminalno strašila domače varčevalce in naravnost vabila mednarodne špekulante.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Kolumna
Pen je nedavno povsem upravičeno izključil Janšo. Res pa so bili pisatelji pri tem malo nerodni. Še pomembneje je, da bi morali Janšo kot prototip nedemokrata izključiti že prej. Kakor so ga nekoč sprejeli v Pen in s tem protestirali proti takratnim jugogrožnjam, tako bi ga morali kasneje – priložnosti za to je bilo dovolj – kot poosebljeno grožnjo demokraciji, politični higieni itd. izobčiti še v času njegove polne, nenačete moči. Gesta bi tako delovala drugače. Ampak v truplo Pen kljub vsemu ni brcnil, kot je zapisalo več komentatorjev; Janša ostaja zelo živ.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kolumna
Zaradi pritiska od spodaj je odstopil Kangler, pred kratkim pa kratkoživi minister Maher; stranke so izključile nekaj sumljivih poslancev; vrstijo se razkritja črnih gradenj od lop do gradov; padla sta Janša in Janković, prvi ni več premier, drugi ne predsednik stranke. Pravosodje dobiva prve zobe in si skuša pridobiti novo avtoriteto.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Kolumna
Noge rade plešejo, hodijo, tečejo, skačejo, zlezejo v prekrižan položaj in z razposajenimi nameni tudi na druge noge. Vse mogoče počenjajo. A najraje od vsega si skrajšajo pot – uberejo bližnjico.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kolumna
Vlada Bratuškove je, upajmo, dobesedno prehodna vlada, v smislu, da bo vladala do morda prelomnih volitev, s katerimi bo na politično sceno stopila nova alternativna stranka (zveza) in sprožila proces spreminjanja politike, elit, družbe. Videli bomo, ali bo sedanja vlada ta prehod otežila ali olajšala.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Kolumna
Protestništvo gre praviloma skozi več faz. Prva – spontanost in naraščanje množičnosti, druga – povezovanje in iskanje skupnega programa, tretja – pridobivanje realne moči. Slednje se lahko zgodi z nastankom močnega gibanja in njegovim vplivom na strankarsko sceno ali z ustanovitvijo nove stranke.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Kolumna
Stara in vedno aktualna dilema, ali je boljši sposoben ali pošten politik, se v krizah še zaostri. Ljudje in mediji pogledujejo v štrleče politike in jih ocenjujejo, počasi se izoblikuje mnenje, ta je pošten, ta sposoben, ta ne eno ne drugo, oni spet – oh, kakšno olajšanje – oboje. Na splošno vera v sposobnost in poštenost politike peša.
-
Nič ni bolj nestalnega in nepredvidljivega kot naše stranke. A recimo (ta kolumna je bila oddana pred glasovanjem v parlamentu), da je konstruktivna nezaupnica izglasovana in da bomo dobili tudi novo vlado.
-
Očitna beda naše politike kriči po prenovi. Vanjo naj bi se poleg zdelanih (pol)profijev zrinili novi ljudje iz maloštevilnega plemena, ki ga označujejo aktivno državljanstvo, državljanski pogum, družbena angažiranost itd. (v nadaljevanju angažiranost). Od njih je v marsičem odvisna prihodnost Slovenije.
-
Do zadnjega torka se je zdelo, da bodo stranke nekako le spravile skupaj konstruktivno nezaupnico Janševi vladi. Potem so po ponosnem odhodu SLS v opozicijo in njenem zagotovilu, da v prehodno vlado ne gre, ti načrti padli v vodo.
-
To sta zelo kontrastna bregova. Na enem je oblast, ki ima v rokah še vse odločanje, a se počasi razkraja, pri tem pa prepušča zgoščeno moč nevarni SDS. Na drugem bregu nastaja alternativa brez formalne moči, ki pa se polagoma organizira, že ima nekaj vpliva in bo nekoč morda oblast. Prva je strahovito nepriljubljena, druga ima široko podporo. Med njima vlada nezaupanje in nasprotovanje. Alternativa ga izraža glasno in jasno, oblast in etablirana politika pa se, razen brutalne SDS, delata prijazni ali gledata stran.
-
Fenomen Janša je del slovenske politike že dve desetletji in jasno govori, da vsa politika in vsi politiki kljub vsemu niso enaki. Za Janšo so bolj kot za druge značilne brezkompromisna volja do moči, unikatna brezobzirnost in popolna odsotnost odgovornosti za celoto, za Slovenijo. Z vsem tem trajno gnete državo.
-
Zgodovina samostojne Slovenije je v bistvu zgodovina posnemanja. Precej razumljivega sicer; kaj pa naj bi si po koncu socializma omislili drugega kot kapitalizem in predstavniško demokracijo?
-
Janševa vlada razpada že po letu dni obstoja, po lastni krivdi, po zaslugi protestniškega gibanja in tudi protikorupcijske komisije. Desna koalicija – nedolžna ni nobena članica! – je pogubno pritiskala na Slovenijo in njeno demokracijo, ekonomijo in socialo. Padec vlade in politična kriza sta zato odrešitev, neprimerno boljša kot dolgotrajno propadanje pod to oblastjo, ki je postajala dobesedno nevarna, sposobna za karkoli.
-
Slovenija je protislovna kot že dolgo ne. Stiskajo jo neoliberalizacija, avtokratizem oblasti in konservativna revolucija, kot jo imenuje dr. Repe, tej nesveti trojici pa se je proti koncu leta postavil po robu val protestov, »ljudskih vstaj«. Vse skupaj poteka v srku materialnega nazadovanja in postopne pavperizacije prebivalstva, tudi srednjega sloja. Od zunaj vse to nekje med pristranskostjo in ravnodušnostjo opazuje EU.
-
Do kdaj bo trajala Janševa vlada, je v koaliciji verjetno najbolj odvisno od Državljanske liste. A Virantova stranka je zmuzljiva tvorba; mimikrija, zakrivanje pravega obraza in pravih namenov, je njena poglavitna značilnost. Poglejmo.
