![Janko Lorenci](/media/osebe/avtorji/__120/lorenci_1.png)
Janko Lorenci
-
Znižanje ameriške bonitetne ocene je bilo za borze in svet šok, čeprav to ne bi smelo biti - dobro se ve, da je Amerika polna slabosti. Ko se je nedavno končala ruska ruleta med republikanci in demokrati o dovoljeni višji zadolženosti države, je Jacob Weisberg, šef vplivnega portala Slate, dogovor komentiral tako: ZDA so se v zadnjem trenutku odločile, da ne bodo napravile finančnega samomora - v korist počasnejšega samouničenja.
-
Janša je bil v dvajsetletni zgodovini samostojne Slovenije na oblasti en sam mandat. Vendar ji je vtisnil nesorazmerno močan pečat. Tega se zavemo tudi, če pomislimo, v koliko sedanjih problemov Slovenije je posredno ali neposredno vpleten. Naštejmo jih nekaj: Patria, tajkunstvo, gospodarsko pešanje, klima v državi. Spomnimo se ga lahko celo ob pokolu na Norveškem.
-
Potem ko je Angela Merkel prvič dahnila svoj da za trimestni milijardni paket za reševanje dolžniške krize, je pojedla krožnik juhe iz leče. Da je, kot je rekla v nekem intervjuju, po tistih vrtoglavih milijardah napravila nekaj normalnega.
-
To ni izmišljen primer: možak je vozil prehitro, dobil globo, njegov oče je bil pred sodišče povabljen kot priča. Ljubeči oče je zatrdil, da je vozil on, ne sin. Ko mu je sodnica dokazala, da to ni mogoče, je rekel: Potem pa ne bom pričal. In je šel. Sodišče je samo mirno gledalo.
-
Malokdo še dvomi, da je reševanje Grčije že spodletelo. Kljub temu se velika operacija posojanja denarja in hkratnega usihanja nesrečne države nadaljuje. Trojka komisija, evropski svet in evropska centralna banka si kupuje čas in hkrati počasi kuje nadomestno strategijo za propadlo neoliberalno politiko zategovanja pasu, ki krizne države obravnava kot protektorate in jih kljub pomoči potiska vedno globlje v blato.
-
Tudi k nam se lahko prenesejo nemiri z juga Evrope, ki se polagoma širijo na sever in za katere še ne vemo, kako se bodo končali.
-
Tudi k nam se lahko prenesejo nemiri z juga Evrope, ki se polagoma širijo na sever in za katere še ne vemo, kako se bodo končali. Podobnosti so mnoge. Kriza, slabo delovanje zlasti politične elite in neoliberalni kapitalizem so proizvedli hudo ekonomsko-socialno stisko, ki jo zdaj na celinski ravni blažijo z ostrim zategovanjem pasu in reformami na račun množic.
-
Čas je sestavljen iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Taka je njegova običajna razporeditev, morda pa je med temi tremi oblikami še kaka vmesna, a tega ne vemo. Na to bi lahko namigovali skrivnostni slovnični časi kot pluskvamperfekt in podobni. Preteklost je nekaj, kar je že bilo, česar se spominjaš, kar pozabljaš ali potiskaš v pozabo, kar pripoveduješ vnukom, ko jih božaš po glavi, ali kar te tlači v...
-
Mercator je naše največje podjetje. Ima veliko zaposlenih in mnogo zagotovljenih kupcev, zelo vpliva na položaj živilskopredelovalne industrije. Je dobro voden, uspešen in perspektiven. In se prodaja. Prodajajo ga v slabem času, kupijo ga lahko le tujci. Vse skupaj je škandal, norost, dejanje proti koristim Slovenije. Politika zre v to kot ohromljena kokoš. Značilno tiho je tudi SDS.
-
Pahor je za oblast sčasoma postal breme, za javnost rdeča cunja, za preudarno vladanje ovira. Trije padli referendumi so mu, enako kot vsej oblasti, prisolili zvenečo klofuto in ga prvič resno zamajali. Njegova zamenjava je zadnja priložnost za rehabilitacijo koalicije in vlade, boljše vodenje države in morebitno zmago levice na rednih volitvah. Toda sam se še vedno ima za najboljšega in torej nepogrešljivega.
-
Južno obrobje EU je nemirno. To je povezano zlasti s slabostmi teh držav, globalnim špekulantskim kapitalom, krizo in trdim reševanjem krize pod nemško taktirko. Pomoč dobite, pravi doktrina pomoči, če boste železno varčevali in se reformirali. Toda ogrožene države se kljub milijardam posojenih evrov po visokih obrestih pogrezajo v dolgove, vlade po nareku od zunaj ostro varčujejo, vnema se socialni odpor.
-
Referendumska nedelja bo pomemben dan. Materialno in psihološko je resna prelomnica - tudi če bo vse ostalo po starem. V ospredju je pokojninska reforma. Pri njej gre za tehtanje med razumom in čustvi; pamet govori za reformo, čustva pa so njenemu predlagatelju in s tem reformi zelo nenaklonjena. Toda spremembe pokojninskega sistema nikakor ne ogroža samo odpor do oblasti.
-
Ideji o svetu modrecev slabo kaže. Na dan jo je spravila SLS in že strankarski izvor jo dela sumljivo. Drugič, pobuda je takoj dvignila val ostrih kritik z leve in desne. Tretji sklop težav: v praksi bi bilo tako telo zelo težko spraviti skupaj, nato pa doseči, da bi si pridobilo ugled in s tem vpliv. Če ga nima, je v bistvu odveč - od nikogar poslušane pametne reči so kot veličasten, a neprebran roman.
-
Elementarna dobra novica za posameznika je dejstvo, da se je rodil. Ta novica ne doleti nujno vsakogar. Tisti, ki jih, se tega zavejo šele kasneje in med njimi ni popolnega soglasja o tem, ali je to res dobra novica. Vendar je treba z njo živeti. Rojstvo je pogoj za vse kasnejše novice, dobre in slabe. V nadaljnjem poteku posameznikovega življenja je običajno tako, da postanejo dobre novice redke.
-
Slovenski politični vrh lahkotno zagovarja predčasne volitve, čeprav se dobro ve, da bi to na oblast znova prineslo J. Janšo, Slovenijo pa zamorilo. Ta lahkotnost je pomalem izraz obupa, deloma pa svetohlinskosti - vsi si mislijo, da predčasnih volitev zelo verjetno ne bo. Nemogoče pa vendarle niso. To pomeni, da bi tudi pri nas prišel na oblast populizem, deloma vseevropski, deloma specifično slovenski pojav.
-
Resna medijska scena - tu mislimo predvsem na tri tradicionalne dnevnike in RTV - v Sloveniji se spreminja. V načelu bi bilo dobro, če bi bila kolikor toliko enakomerno razdeljena na levo in desno, na liberalno in konservativno. Nekaj takih poskusov diverzifikacije je bilo, toda vsi novi desni dnevniki so klavrno propadli. Predvsem zato, ker so bili izrazito politični projekti, ki niso dovolj upoštevali dejavnika...
-
Desusov beg iz koalicije potrjuje, da Slovenija čedalje bolj tenko piska. To ne pomeni, da bo država, in mi z njo vred, kar propadla. Vendar se je zrinila v slepo ulico, iz katere ni videti naglega izhoda. Ekonomsko okrevanje je počasno in negotovo. Oblast je nenehno na robu političnega zloma. Reforme so onemogočene z referendumsko blokado. Opozicija je rušilna, javnost pa zlovoljna in negativistična.
-
Po navedbah zadnjega Politbarometra namerava voliti samo še dobra polovica upravičencev. Podpora vladi še nikoli ni bila tako nizka. Zakon o malem delu je padel kot spodsekan. Z demokracijo je nezadovoljnih dobrih 80 odstotkov anketiranih, zaupanje v ustanove je depresivno nizko. To so strašljivi podatki in velikanska nezaupnica institucijam, oblasti in politiki v celoti.
-
Skrbi so eden najzvestejših spremljevalcev ubogih človeških bitij. Človeka brez skrbi ni. Človek brez skrbi je še nerojen ali mrtev človek. Skrbeti je človeško. A vendar narava tudi pri skrbi ne pozna uravnilovke, pravice, če hočete. Ene skrbi vse, drugi frfotajo skozi življenje kot spomladanski ptički. Tiste s skrbmi ti drugi pogosto spravljajo v slabo voljo in očitajo jim neodgovornost, slepoto, brezbrižnost in...
-
Že dalj časa je jasno: globalna kriza je reševana zgrešeno oziroma sploh ni reševana. Popravki sistema so neznatni, težave se blažijo s krčenjem, z reformami, zategovanjem pasu. Množice imajo manj, bogati enako ali več, moč osamosvojenih financ in velikega kapitala ostaja nedotaknjena. V tej nespremenljivosti, inerciji sistema se skrivajo zasevki nove krize, čeprav se še sedanja ni prav končala.
-
Slovenija je v resni družbeni, ne samo ekonomski krizi. Eden izmed pogojev, da se izvije iz nje, je boljše delovanje pravosodja (sodišča, tožilci, odvetništvo) in policije. Toda Pravica si pogosto ali celo v glavnem ne zasluži velike začetnice. Njeni ostrejši kritiki mislijo, da živi pravosodje pod steklenim zvonom, brez prepiha, premalo v stiku z zunanjim svetom.
-
Najprej potres, potem cunami, nato jedrska grožnja zaradi poškodovanih nukleark. Svet je fascinirano strmel v prizore kot iz filmov Rolanda Emmericha. Fascinacijo zbujajo posnetki groze, zamolkli strah pred negotovo prihodnostjo in občutki lastne ogroženosti. Jedrski oblaki iz japonskega Černobila, če bi se zgodil, lahko dosežejo katerikoli del sveta.
-
Mladina je v prejšnji številki v satiričnem kotičku Mladinamit drugo ob drugi objavila fotografiji Goebbelsa in Grimsa z družinama. Primerjava je drastična, na sliki so tudi otroci. Zaradi objave je nastal hrup. Reakcije SDS so pričakovano ostre, nepričakovano pa se jim je pridružilo tudi ogorčeno pismo Gregorja Golobiča in bistveno povečalo zanimanje za dogodek.
-
Fascinantno je, kako naglo in vztrajno se ljudske vstaje širijo po vsem arabskem svetu. To ne bi bilo mogoče, če tega prostora ne bi obvladovali enaki problemi, enaka kultura, enaka čutenja. Skupne značilnosti tega razpadajočega sveta mladih ljudstev in starih samodržcev so zatiranje, nesvoboda, revščina, korupcija, osovražene elite. Do začetka vstaj je povsod vladal občutek stagnacije in brezizhodnosti.
-
Ali je levica potonila že pregloboko, da bi si še lahko opomogla in zmagala na volitvah 2012? Za zdaj ji kaže slabo. Kriza še ni končana, njene socialne posledice se še zaostrujejo (brezposelnost). Vlada je brez avtoritete in v dušečem objemu sindikalno-opozicijske referendumske blokade. Ozračje je zastrupljeno. Javnomnenjske ankete so za vladne stranke skrajno neugodne, izjema je Desus, poleg SD je hudo...
-
Janez Janša spet vodi eno svojih bolestnih političnih akcij, usmerjenih v to, da potepta, uniči, vzame dobro ime enemu svojih političnih nasprotnikov. Tokrat je tarča predsednik Türk, sovražnik zato, ker po osnovni drži spada k levici. Türk kot predsednik države je tudi institucija, institucije pa je treba sesuti, saj je od njih odvisno zdravje države. Če je država zdrava, se Janša kot šef opozicije počuti slabo.
-
Polom mariborske nadškofije je zamajal slovensko katoliško cerkev. Na škodi so ali bodo cerkveni varčevalci, banke, gospodarstvo nasploh, precej premoženja bo odromalo v tuje roke. Naša cerkev utegne postati revna kot cerkvena miš. Najhuje pa bo prizadeta njena avtoriteta, njena moralna moč, že tako bolj piškava. Trpela bo tudi vernost. Na splošno hodi slovenska cerkev po poteh evropske katoliške cerkve, ki jo...
-
Večina težav Evropske unije se zdaj vrti okoli evra. Zamišljen je bil kot lepilo, ki bo vodilo v nadaljnje povezovanje skupnosti. Toda skupna valuta ni bila podprta z usklajenimi gospodarskimi in drugimi politikami. Zelo različne so tudi razvitost, politična kultura, finančna disciplina... posamičnih evročlanic. Tako se je Unija strumno širila, ne pa se tudi, kot se reče v njenem žargonu, poglabljala, se pravi...
-
Posameznik lahko hitro zapravi svoje dobro ime. Če je javna oseba, v širokem krogu ljudi, če ni, v svojem, ožjem. Boli eno in drugo. Nekateri si od tega nikoli ne opomorejo, drugi se podajo na pot mučne rehabilitacije, a ostanejo za vedno ranljivi zaradi morda ene same usodne napake. Nekateri se z madežem sprijaznijo in izgubijo vse skrupule - ali pa jih niso imeli že prej.
-
Nenehne težave so vladajoči koaliciji deloma usojene. Tu so kriza, mrtvi tek opešane ekonomije in vedno bolj pomoči potrebne sociale, krizna atmosfera itd. V to se mešajo pisani profili štirih vladajočih strank in šibko, za nekatere obupno premiersko vodenje. Tri leve stranke se gredo boj za ugled, zraven pa bolehajo za značilnimi težavami evrolevice, brezupno izgubljene v prostoru med klasično socialdemokracijo...