Janko Lorenci
-
30. 6. 2011 | Mladina 26 | Kolumna
Čas je sestavljen iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Taka je njegova običajna razporeditev, morda pa je med temi tremi oblikami še kaka vmesna, a tega ne vemo. Na to bi lahko namigovali skrivnostni slovnični časi kot pluskvamperfekt in podobni. Preteklost je nekaj, kar je že bilo, česar se spominjaš, kar pozabljaš ali potiskaš v pozabo, kar pripoveduješ vnukom, ko jih božaš po glavi, ali kar te tlači v...
-
23. 6. 2011 | Mladina 25 | Kolumna
Mercator je naše največje podjetje. Ima veliko zaposlenih in mnogo zagotovljenih kupcev, zelo vpliva na položaj živilskopredelovalne industrije. Je dobro voden, uspešen in perspektiven. In se prodaja. Prodajajo ga v slabem času, kupijo ga lahko le tujci. Vse skupaj je škandal, norost, dejanje proti koristim Slovenije. Politika zre v to kot ohromljena kokoš. Značilno tiho je tudi SDS.
-
16. 6. 2011 | Mladina 24 | Kolumna
Pahor je za oblast sčasoma postal breme, za javnost rdeča cunja, za preudarno vladanje ovira. Trije padli referendumi so mu, enako kot vsej oblasti, prisolili zvenečo klofuto in ga prvič resno zamajali. Njegova zamenjava je zadnja priložnost za rehabilitacijo koalicije in vlade, boljše vodenje države in morebitno zmago levice na rednih volitvah. Toda sam se še vedno ima za najboljšega in torej nepogrešljivega.
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kolumna
Južno obrobje EU je nemirno. To je povezano zlasti s slabostmi teh držav, globalnim špekulantskim kapitalom, krizo in trdim reševanjem krize pod nemško taktirko. Pomoč dobite, pravi doktrina pomoči, če boste železno varčevali in se reformirali. Toda ogrožene države se kljub milijardam posojenih evrov po visokih obrestih pogrezajo v dolgove, vlade po nareku od zunaj ostro varčujejo, vnema se socialni odpor.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kolumna
Referendumska nedelja bo pomemben dan. Materialno in psihološko je resna prelomnica - tudi če bo vse ostalo po starem. V ospredju je pokojninska reforma. Pri njej gre za tehtanje med razumom in čustvi; pamet govori za reformo, čustva pa so njenemu predlagatelju in s tem reformi zelo nenaklonjena. Toda spremembe pokojninskega sistema nikakor ne ogroža samo odpor do oblasti.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kolumna
Ideji o svetu modrecev slabo kaže. Na dan jo je spravila SLS in že strankarski izvor jo dela sumljivo. Drugič, pobuda je takoj dvignila val ostrih kritik z leve in desne. Tretji sklop težav: v praksi bi bilo tako telo zelo težko spraviti skupaj, nato pa doseči, da bi si pridobilo ugled in s tem vpliv. Če ga nima, je v bistvu odveč - od nikogar poslušane pametne reči so kot veličasten, a neprebran roman.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kolumna
Elementarna dobra novica za posameznika je dejstvo, da se je rodil. Ta novica ne doleti nujno vsakogar. Tisti, ki jih, se tega zavejo šele kasneje in med njimi ni popolnega soglasja o tem, ali je to res dobra novica. Vendar je treba z njo živeti. Rojstvo je pogoj za vse kasnejše novice, dobre in slabe. V nadaljnjem poteku posameznikovega življenja je običajno tako, da postanejo dobre novice redke.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Kolumna
Slovenski politični vrh lahkotno zagovarja predčasne volitve, čeprav se dobro ve, da bi to na oblast znova prineslo J. Janšo, Slovenijo pa zamorilo. Ta lahkotnost je pomalem izraz obupa, deloma pa svetohlinskosti - vsi si mislijo, da predčasnih volitev zelo verjetno ne bo. Nemogoče pa vendarle niso. To pomeni, da bi tudi pri nas prišel na oblast populizem, deloma vseevropski, deloma specifično slovenski pojav.
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kolumna
Resna medijska scena - tu mislimo predvsem na tri tradicionalne dnevnike in RTV - v Sloveniji se spreminja. V načelu bi bilo dobro, če bi bila kolikor toliko enakomerno razdeljena na levo in desno, na liberalno in konservativno. Nekaj takih poskusov diverzifikacije je bilo, toda vsi novi desni dnevniki so klavrno propadli. Predvsem zato, ker so bili izrazito politični projekti, ki niso dovolj upoštevali dejavnika...
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Kolumna
Desusov beg iz koalicije potrjuje, da Slovenija čedalje bolj tenko piska. To ne pomeni, da bo država, in mi z njo vred, kar propadla. Vendar se je zrinila v slepo ulico, iz katere ni videti naglega izhoda. Ekonomsko okrevanje je počasno in negotovo. Oblast je nenehno na robu političnega zloma. Reforme so onemogočene z referendumsko blokado. Opozicija je rušilna, javnost pa zlovoljna in negativistična.
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Kolumna
Po navedbah zadnjega Politbarometra namerava voliti samo še dobra polovica upravičencev. Podpora vladi še nikoli ni bila tako nizka. Zakon o malem delu je padel kot spodsekan. Z demokracijo je nezadovoljnih dobrih 80 odstotkov anketiranih, zaupanje v ustanove je depresivno nizko. To so strašljivi podatki in velikanska nezaupnica institucijam, oblasti in politiki v celoti.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Kolumna
Skrbi so eden najzvestejših spremljevalcev ubogih človeških bitij. Človeka brez skrbi ni. Človek brez skrbi je še nerojen ali mrtev človek. Skrbeti je človeško. A vendar narava tudi pri skrbi ne pozna uravnilovke, pravice, če hočete. Ene skrbi vse, drugi frfotajo skozi življenje kot spomladanski ptički. Tiste s skrbmi ti drugi pogosto spravljajo v slabo voljo in očitajo jim neodgovornost, slepoto, brezbrižnost in...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kolumna
Že dalj časa je jasno: globalna kriza je reševana zgrešeno oziroma sploh ni reševana. Popravki sistema so neznatni, težave se blažijo s krčenjem, z reformami, zategovanjem pasu. Množice imajo manj, bogati enako ali več, moč osamosvojenih financ in velikega kapitala ostaja nedotaknjena. V tej nespremenljivosti, inerciji sistema se skrivajo zasevki nove krize, čeprav se še sedanja ni prav končala.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kolumna
Slovenija je v resni družbeni, ne samo ekonomski krizi. Eden izmed pogojev, da se izvije iz nje, je boljše delovanje pravosodja (sodišča, tožilci, odvetništvo) in policije. Toda Pravica si pogosto ali celo v glavnem ne zasluži velike začetnice. Njeni ostrejši kritiki mislijo, da živi pravosodje pod steklenim zvonom, brez prepiha, premalo v stiku z zunanjim svetom.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kolumna
Najprej potres, potem cunami, nato jedrska grožnja zaradi poškodovanih nukleark. Svet je fascinirano strmel v prizore kot iz filmov Rolanda Emmericha. Fascinacijo zbujajo posnetki groze, zamolkli strah pred negotovo prihodnostjo in občutki lastne ogroženosti. Jedrski oblaki iz japonskega Černobila, če bi se zgodil, lahko dosežejo katerikoli del sveta.
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kolumna
Mladina je v prejšnji številki v satiričnem kotičku Mladinamit drugo ob drugi objavila fotografiji Goebbelsa in Grimsa z družinama. Primerjava je drastična, na sliki so tudi otroci. Zaradi objave je nastal hrup. Reakcije SDS so pričakovano ostre, nepričakovano pa se jim je pridružilo tudi ogorčeno pismo Gregorja Golobiča in bistveno povečalo zanimanje za dogodek.
-
Fascinantno je, kako naglo in vztrajno se ljudske vstaje širijo po vsem arabskem svetu. To ne bi bilo mogoče, če tega prostora ne bi obvladovali enaki problemi, enaka kultura, enaka čutenja. Skupne značilnosti tega razpadajočega sveta mladih ljudstev in starih samodržcev so zatiranje, nesvoboda, revščina, korupcija, osovražene elite. Do začetka vstaj je povsod vladal občutek stagnacije in brezizhodnosti.
-
Ali je levica potonila že pregloboko, da bi si še lahko opomogla in zmagala na volitvah 2012? Za zdaj ji kaže slabo. Kriza še ni končana, njene socialne posledice se še zaostrujejo (brezposelnost). Vlada je brez avtoritete in v dušečem objemu sindikalno-opozicijske referendumske blokade. Ozračje je zastrupljeno. Javnomnenjske ankete so za vladne stranke skrajno neugodne, izjema je Desus, poleg SD je hudo...
-
Janez Janša spet vodi eno svojih bolestnih političnih akcij, usmerjenih v to, da potepta, uniči, vzame dobro ime enemu svojih političnih nasprotnikov. Tokrat je tarča predsednik Türk, sovražnik zato, ker po osnovni drži spada k levici. Türk kot predsednik države je tudi institucija, institucije pa je treba sesuti, saj je od njih odvisno zdravje države. Če je država zdrava, se Janša kot šef opozicije počuti slabo.
-
Polom mariborske nadškofije je zamajal slovensko katoliško cerkev. Na škodi so ali bodo cerkveni varčevalci, banke, gospodarstvo nasploh, precej premoženja bo odromalo v tuje roke. Naša cerkev utegne postati revna kot cerkvena miš. Najhuje pa bo prizadeta njena avtoriteta, njena moralna moč, že tako bolj piškava. Trpela bo tudi vernost. Na splošno hodi slovenska cerkev po poteh evropske katoliške cerkve, ki jo...
-
Večina težav Evropske unije se zdaj vrti okoli evra. Zamišljen je bil kot lepilo, ki bo vodilo v nadaljnje povezovanje skupnosti. Toda skupna valuta ni bila podprta z usklajenimi gospodarskimi in drugimi politikami. Zelo različne so tudi razvitost, politična kultura, finančna disciplina... posamičnih evročlanic. Tako se je Unija strumno širila, ne pa se tudi, kot se reče v njenem žargonu, poglabljala, se pravi...
-
Posameznik lahko hitro zapravi svoje dobro ime. Če je javna oseba, v širokem krogu ljudi, če ni, v svojem, ožjem. Boli eno in drugo. Nekateri si od tega nikoli ne opomorejo, drugi se podajo na pot mučne rehabilitacije, a ostanejo za vedno ranljivi zaradi morda ene same usodne napake. Nekateri se z madežem sprijaznijo in izgubijo vse skrupule - ali pa jih niso imeli že prej.
-
Nenehne težave so vladajoči koaliciji deloma usojene. Tu so kriza, mrtvi tek opešane ekonomije in vedno bolj pomoči potrebne sociale, krizna atmosfera itd. V to se mešajo pisani profili štirih vladajočih strank in šibko, za nekatere obupno premiersko vodenje. Tri leve stranke se gredo boj za ugled, zraven pa bolehajo za značilnimi težavami evrolevice, brezupno izgubljene v prostoru med klasično socialdemokracijo...
-
»Zaradi odziva Zahoda mi ne bodo zadrhtela kolena,« je odgovoril Viktor Orban na doslej bolj ali manj blage opomine iz nekaterih članic EU zaradi nove madžarske medijske ureditve. Orban vodi vlado in desno, nacionalistično stranko Fidesz, ki je lani po kaotični vladavini socialistov dobila dvotretjinsko večino in lahko zdaj poljubno spreminja ustavo in zakonodajo.
-
22. 12. 2010 | Mladina 51 | Kolumna
V iztekajočem se letu se je zgodilo ali nadaljevalo nekaj stvari, ki v glavnem ne zbujajo optimizma. Najprej WikiLeaks. Michael Seemann, pametna glava, je o njem zapisal: »Radikalna, anarhistična transparentnost je tista prava obljuba in prava grožnja, ki se skriva za WikiLeaksom. Ta platforma izziva nič manj kot celoten sistem. V bistvu preostane vladam le dvoje: cenzura vse do totalitarnega informacijskega...
-
16. 12. 2010 | Mladina 50 | Kolumna
V državi je nastala široka fronta nezadovoljstva z razmerami v domovini. Sestavljena je pestro. Najprej so tu vidni posamezniki (Mencinger, S. Hribar, Bučar, Cerar, Kovač...), ki so kritični, dobronamerni in tudi kaj predlagajo, a so redki in utonejo v množici drugih glasov. Potem so tu nekatere znane skupine, ki Slovenijo praviloma slikajo črno in brez odtenkov, npr.
-
9. 12. 2010 | Mladina 49 | Kolumna
Naš premier bi se rad vsaj na kratko poklonil Obami, čeprav ta za njim vohuni. To je res brezmejna, skoraj ruplovska ljubezen. A vendar Slovenija v odnosu do Amerike ni bistveno drugačna od Evrope. Ta odnos najbolje označuje beseda fascinacija. Sestavlja jo cela paleta čustev in drž: občudovanje, nelagodje, poslušnost, drobno kljubovanje, zavist... Kdo v čezatlantskem paru ima glavno besedo, je jasno.
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kolumna
Evropska unija je doživela že mnogo zastojev in kriz, tako resne, kot je sedanja, pa še ne. Trenutno ji najbolj grozijo bankroti posamičnih članic zlasti na jugu celine. Na preizkušnji so predvsem države s skupno valuto - evrom. Selitve in špekulacije finančnega kapitala sekljajo evroskupino kot salamo - državo za državo. Unija se brani, ima pri tem nekaj uspehov, še več pa težav.
-
25. 11. 2010 | Mladina 47 | Kolumna
Preberimo dve zgodbi. Obe imata istega junaka - Boruta Pahorja. Prva zgodba: premiera bi bilo dobro zamenjati ali pregovoriti, da odstopi. To je verjetno edini način, da se vladanje izboljša, da začne oblast delati boljši vtis na ljudstvo in da se prepreči poraz levice ter Janševa zmaga na volitvah čez dve leti. Druga zgodba: kdo bo Pahorja odslovil? In kdo ga bo nasledil? Začnimo s prvo pripovedjo.
-
18. 11. 2010 | Mladina 46 | Kolumna
Borut Pahor, ki se iz Bruslja menda vedno vrne ves evforičen, je konec prejšnjega tedna sklical nacionalni politični vrh z močnim evropskim pridihom. Namen: dati reformam nov zagon, jih prikazati kot evropsko nujo, nastopiti kot krizni voditelj, pridobiti podporo vsaj dela opozicije. Vsi načrti so spodleteli. Vrh je bil še ena od mnogih Pahorjevih rokohitrskih improvizacij.
