Janko Lorenci
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Kolumna
Socializem je znova na številnih ustih. Najbolj v vsakdanjem življenju, nekaj malega tudi v medijih in akademskem diskurzu. Niti sledu nostalgije po njem pa ni v politiki. Nostalgija ni pravi izraz: gre bolj za mnenje, da čas socializma ni bil tako slab in da se temu delu naše preteklosti dela krivica. Manjši del tega občutja sicer res izvira iz običajnega mehanizma nostalgije: z minevanjem časa dobre stvari...
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | Kolumna
Kljub pretresu zaradi odhoda ministra z angelskim obrazom se zdita koalicija in vlada razmeroma trdni. Lahovnikov spodleteli naskok na Golobiča potrjuje, da sta grožnji, ki sta dolgo viseli nad oblastjo, le še hipotetični. Predčasnih volitev skoraj zanesljivo ne bo, nevarnost velike koalicije, ki bi hudo ogrozila slovensko socialno državo in demokracijo, se je dokončno razblinila.
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Kolumna
Ni naključje, da smo se spet znašli sredi enega izmed utrudljivih in nevarnih spopadov zaradi nacionalnega interesa, pojmovanega kot vprašanje, ali naj vitalni deli slovenskega gospodarstva ostanejo v domačih rokah ali ne. Tokrat je znova na nitki usoda naše daleč največje banke, NLB. Nasproti si stojita dva jasno razmejena tabora - javnost in politika.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | Kolumna
Odpornost, trdoživost ljudi, ki nastopajo v javnem življenju, je nenavadno različna. Enih se ne prime nič, druge upogne vsaka sapica. Ali drugače: javnost meri in vrednoti zasluge in grehe ljudi na javni sceni z zelo različnimi vatli. Enim odpusti vse, druge bi pri priči sežgala na grmadi. Shematično imamo pred sabo tri tipe javnih ljudi: robustnega, občutljivega in vmesnega.
-
23. 6. 2010 | Mladina 25 | Kolumna
Slovenija je dežela, kjer gospoduje negativna selekcija. To je prevladujoče prepričanje v višavah, še bolj pa nižavah prebivalstva. Ko rečemo selekcija, po navadi mislimo na kadrovsko selekcijo. Ta je lahko pozitivna ali negativna. Pri pozitivni mislimo na to, da na tem in onem področju prevladujejo mehanizmi, ki spravljajo na vrh najsposobnejše pravnike, zdravnike, urarje, direktorje, politike itd.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | Kolumna
Med javnimi uslužbenci in vlado je napeto. Javni sektor se čuti opeharjenega za obljubljene plače, državne finance so na robu izčrpanosti. Nesrečno sta trčili kriza in Virantova reforma, ki bi javnemu sektorju do prihodnjega leta brez novih rezov povečala plače za vsote, kakršnih državna blagajna ne zmore. Virant, ponosni ata plačne reforme, je nasploh eden večjih škodljivcev v državi.
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | Kolumna
Izid referenduma je dobrodejen. Mejni spor s Hrvaško bo dokončno rešen s posredovanjem tretjih. Še ga bo mogoče zavlačevati, a v nedogled ne. Tudi na jugu bomo naposled dobili mednarodno priznano mejo. V negotovih časih, ki se nakazujejo, je to pomembno. Dobro je tudi, da uredimo odnose z državo, s katero imamo med vsemi svojimi sosedi najbolj čustveno razmerje.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Kolumna
Predsednik Türk je nedavno rekel, da je ljudstvo modrejše od politike. Besede so po svoje kočljive, saj je navsezadnje politik tudi sam. Toda izjava je bila dana v kontekstu referendumskega viharja. Predsednik je najverjetneje mislil na janševsko politiko, a tega ni hotel izrecno povedati. Novinarji takih omejitev nimamo: da, ljudstvo je modrejše od janševske politike.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kolumna
Izbruh pred parlamentom prejšnji teden je povzročil šok. Deloma zato, ker je protestirala mladina, naša prihodnost, deloma zaradi nevarnih granitnih kock in naskakovanja policistov, malo tudi zato, ker se je vse dogajalo pred domnevnim hramom demokracije. Izbruh, spektakularen, grd v živo in hvaležen za tv kamere, je bil mešanica različnih sestavin.
-
20. 5. 2010 | Mladina 20 | Kolumna
Premier Pahor se zagrizeno trudi, da bi rešil sporazum o arbitraži. Ne bo lahko. Vprašanje meje s Hrvaško je zapletena in vsestransko občutljiva mešanica. Po svoje ji že dolgo posvečamo preveč pozornosti. Tudi zaradi svojih čustvenih sestavin se je polagoma osamosvojila, postala os naše zunanje politike in hkrati predmet tekmovanja med levico in desnico. S tem je samodejno še teže rešljiva.
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | Kolumna
EU Slovence v glavnem dolgočasi. Sedanje dogajanje je izjema - ena država že gori, hkrati grozi več državnih bankrotov, varni nismo niti sami. Unija je v zadnjem hipu iz obupa našla pogum in zamotala velik reševalni paket. Kljub temu se lahko zgodi vse, celo razpad Unije, naših nekdanjih nebes. Iz slovenskega zornega kota je nenadoma zelo očitno dvoje. Prvič, da je vprašanje EU tudi zelo slovensko vprašanje.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | Kolumna
Večina Evropejcev s Slovenci vred je slabe volje, ker bo morala s svojim denarjem preprečevati bankrot zapravljivih Grkov. Pri tem ni niti najmanj jasno, ali bo dogovorjena pomoč pomagala. Če ne bo, se lahko zgodi marsikaj, od revolucije v Grčiji do splošne destabilizacije EU. V globalni krizi, ki je pomagala zanetiti tudi grško, ta pa zdaj spravlja v težave Unijo, so se dokončno razblinile nekatere iluzije o...
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Kolumna
Poglejmo si tri primere. Prvi; v dnevih islandske zamegljenosti je premier Pahor odprl tradicionalne Pučnikove dneve. Prireja in udeležuje se jih izključno desnica in si skuša z njimi utrditi svoje domnevno ekskluzivne osamosvojiteljske zasluge. Pahorjevo udeležbo na shodu bi lahko razumeli kot poklon Pučniku in premagovanje razkola med levico in desnico.
-
22. 4. 2010 | Mladina 16 | Kolumna
Z islandskim oblakom je v okolici mnogih evropskih letališč zavladal nenavaden mir. Dokaj nepomemben vulkan je velik del evropske zračne flote prikoval na tla. V civilizaciji, ki pričakuje, da narava in tehnika služita človeku, je narava odpovedala pokorščino. Nihče ni umrl, tudi vojna ni izbruhnila, toda prizori z letališč, natrpanih s čakajočimi, so zbudili okus po katastrofi in človeški nemoči.
-
15. 4. 2010 | Mladina 15 | Kolumna
Globalna kriza ima ta čas dva obraza: eden je živčen in negotov, ker ne ve, kaj bo, drugi kaže samozavest, ker se marsikje začenja gospodarsko okrevanje. Obraza se prelivata drug v drugega, a ton dogajanju daje samozavestni obraz: politika obravnava krizo kot problem, ki sicer povzroča ekonomske in socialne težave, a ga je s primerno tehniko mogoče obvladati, ne da bi spremenili celoto.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Kolumna
Ekonomski in socialni krizi se je morda pridružila še politična. Pahor si je skuhal juho, ki jo bo težko prebavil. Težave si je naprtil sam, deloma z ravnanjem v sporu Zalar-Brezigarjeva, še bolj s svojim celotnim vodenjem koalicije in vlade. Zdaj je postavljen pred izbiro: ali se ukloni ultimativnim zahtevam LDS in požre debel cmok ali pa se sprijazni z odhodom Kresalove in njenih.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kolumna
Besede imajo veliko moč. Pomenijo to in ono in zbujajo različne občutke. Beseda rojstvo je po navadi povezana s prijetnimi, beseda smrt z neprijetnimi čustvi. Če kako besedo rahlo spremeniš, lahko včasih prav dramatično izgubi ustaljen pomen in prevladujoče občutje, ki jo spremlja. Ena takih besed je slovencelj. Slovenec zveni običajno čustveno nevtralno, če je že povezan z emocijami, je prej z lepimi kot s...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kolumna
Prejšnji teden sta se posredno soočili strategija in vizija. Strategijo je izdelala skupina ekonomistov, vizijo pisana druščina avtorjev. Obe naj bi bili priprava na novo slovensko razvojno strategijo. Gre za diametralno nasprotna, konkurenčna papirja o tem, kakšna naj bi bila Slovenija. Poimenujmo vizijo zelen, strategijo pa črn papir. Zeleni pravi, da kriza ni le ekonomska, ampak še bolj socialna, vrednotna in...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kolumna
Vesna Godina je v zadnji Delovi SP rekla, da Slovenija apriori ni sposobna za demokracijo, ker šteje premalo duš. To je svojevrsten vrhunec kolektivne črnogledosti v časih krize. Maloštevilnost je do neke mere res nadležna, tako usodna, kot misli spoštovana antropologinja, pa upajmo, da le ni. Če bi trditev držala, nam ne bi preostalo drugega, kot da se hitro namnožimo kakor kobilice (kar spet ni preprosto) ali pa...
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kolumna
Zadeva Baričevič je sprožila eksplozijo strasti in medijsko-političnega viharja. Za izbruh so se zbrale vse potrebne sestavine - ubijalski psi, zdravnikov tako rekoč samomor, sodomija, domnevno vzporedna oblast, neenakopravni državljani, vse to v času krize. Taka situacija je težko ponovljiva. Vendar se raven javne besede tudi sicer strmo znižuje. Pri tem ne gre samo za sovražni govor.
-
Za oblast bi bilo dobro, če bi si privoščila pošteno rekonstrukcijo vlade. Za to govori več stvari. Eno je kakovost ministrske ekipe. V njej je nekaj posameznikov, ki bi jih bilo iz različnih vzrokov dobro zamenjati. Drugo je vladna podoba, ki zbuja vedno manjše zaupanje. Brez zaupanja ni avtoritete, brez enega in drugega pa je tako rekoč nemogoče splezati iz krize.
-
Znova smo sredi enega od spopadov o nacionalnem interesu. Pojem se je v prevladujoči javni rabi skrčil na vprašanje, ali je velika in bolj ali manj uspešna slovenska podjetja (popularno blue chipi, družinska srebrnina itd.) treba obdržati v slovenski lasti ali ne. Nekatera od njih so v celoti ali delno v državni lasti. Če bi jih na hitro privatizirali, bi skoraj nujno pristala v tuji lasti, saj je domačega...
-
Demokracija je tudi stvar čustev. Če političnega čustvovanja državljanov ne integriramo v demokracijo, je stvar že izgubljena. Na čustvih ne smejo jahati samo levi in desni populisti, je nekoč rekel modri, lani umrli poljski zgodovinar in politik Bronislaw Geremek. To nedvomno drži, vendar se zdi, da lahko tudi v Sloveniji vedno bolj govorimo o pretiranem vnašanju čustev v politiko, o njeni naraščajoči...
-
Kriza je in oblast se muči z njo in s kritikami z vseh strani. Opozicija je v zagonu. Njen voditelj igra staro vlogo: javnosti včasih nastavi mirno-sodelovalen obraz, ki pa že napoveduje - dovolj ga poznamo -, da bo naslednji hip zavihtel gorjačo. Poziv k »ulici«, druga republika, interpelacije, izredne seje, ustavna obtožba predsednika republike itd.
-
Zadnje tedne je bilo večkrat rečeno, da smo država brez poklicnih pisateljev. Razlog za to znamenitost je preprost: ne bi preživeli. Nasploh uboge pisateljske pare muči dolga vrsta težav, ki pa govorijo tudi o širših zadregah domovine. Ena izmed njih je financiranje. Od mikrotrga ni mogoče živeti, knjig tudi ni mogoče izvažati kot bučnega olja ali pralnih strojev.
-
Afere so postale stalnica z redkimi presledki neafer. Zanimive so iz različnih razlogov: včasih so pomembne same po sebi; mediji jih ljubijo in večinoma mislijo, da brez njih ne morejo preživeti; so predmet politično-gospodarskih bojev, v tem okviru pa tudi spopadi posamičnih osebnosti, kar je še posebej privlačno (npr. ostri Zalar proti jekleni Brezigarjevi).
-
Vlada je po sindikalnem pritisku popustila in minimalna plača se bo začela postopoma zviševati. Kmalu bodo sledila pogajanja o trgu dela. Trda bodo. Delodajalci že dolgo zahtevajo reformo tega trga. Sporočilo naših menedžerjev in lastnikov se glasi: toga delovna zakonodaja preprečuje naglo odpuščanje, gospodarstvo je zato premalo gibko in se ne more prenoviti. Zato narašča tudi brezposelnost.
-
Če se bo Erjavec znova zmazal, bo to znamenje hude zapacanosti naše politike. Njegov primer pa v marsičem presega osebo tega nevarnega komedijanta. Stranka, ki jo vodi, je del značilne problematike evropske politične pokrajine. Velike tradicionalne stranke - leve in desne - skoraj povsod pešajo in izgubljajo teren v korist majhnih interesnih, radikalnih, resnih in čudaških strank in strančic.
-
Pohlep velja za enega izmed smrtnih grehov. Za nekaj slabega ga morda imajo celo pohlepneži. Z njim je mišljeno predvsem poželenje po kopičenju premoženja vseh vrst - imeti čim več, priti do tega (skoraj) kakorkoli. Zadnji dve leti je beseda postala izjemno pogosta, in to v zvezi s krizo. Pravzaprav je nenavadno, da se tako zapleten pojav poveže z eno samo človeško lastnostjo.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Leto 2009 končujemo v hudi krizi, v novem pa bo morda še slabše. Vse poglavitne težave se bodo vlekle naprej. So del globalne krize, hkrati pa zelo naše in specifične. Nabirale so se z mandati različnih vlad, z Janševim in s sedanjo krizo pa dobile močan pospešek. Nenadoma se je pokazalo, da smo zelo ranljivi. Kaže se tudi, da naša kriza ni zgolj ekonomska, ampak tudi socialna, vrednostna, družbena, ekološka.
