Janko Lorenci
-
21. 5. 2009 | Mladina 20 | Kolumna
Janševa »druga republika« je v osnovi predvsem udarna piarovska poteza, ki pomeni njegovo popolno vrnitev na politično prizorišče po dolgem šoku zaradi volilnega poraza. Naš nekdanji premier je seveda dobro vedel, da je vsako spreminjanje ustave ta čas nemogoče. Vedel je tudi, da bo odziv močan in v glavnem alergičen. V tesnobnem ozračju krize je posebej za kongres SDS izumil (deloma pa mlademu Pahorju smuknil)...
-
14. 5. 2009 | Mladina 19 | Kolumna
Slovenija še naprej igra poker z blokado hrvaškega vstopanja v EU. Od samega začetka je bilo jasno, da je odločitev izjemno tvegana in se utegne obrniti proti nam. Podcenili smo odpornost Hrvaške, precenili veljavo svojega članstva in podporo Unije, naredili malo ali nič, da bi jo okrepili. Tudi taktično smo ravnali slabo: če smo že uporabili tako skrajno sredstvo, kot je blokada, bi morali biti dosledni in ga...
-
7. 5. 2009 | Mladina 18 | Kolumna
Prašičja gripa najbrž ne bo prerasla v pandemijo, toda povzročila je veliko strahu. In tudi kako misel, da je bil novi virus izdelan in spuščen med ljudi zato, da bi odvrnil pozornost od gospodarske krize, socialnih napetosti, groženj kapitalizmu itd. Misel seveda izvira iz neskončne zaloge teorij zarot. Težava je v tem, da je vabljiva - in v načelu mogoča.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16 | Kolumna
Katarina Kresal se na lestvicah priljubljenosti naglo vzpenja. Za seboj po malem vleče tudi svojo LDS. Ni težko ugotoviti, kaj jo dviga. To je zmes odločnosti, jasnega govorjenja in vtisa, da v tisto, kar govori, tudi verjame. Vse to je povezano z žensko očarljivostjo in zapakirano v garderobo, ki kar diši po denarju. Ta kombinacija ženskosti, moške odločnosti in premožnosti večine Slovencev očitno niti sredi...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Kolumna
Po baltskih državah in v Grčiji so bili izgredi, Islandci so vlado prisilili k odstopu, Američani si iz avtobusov ogledujejo vile pohlepnih finančnikov, francoski delavci so nekaj menedžerjev vzeli za talce in polovica javnosti je to odobravala. Marsikje se znova razmišlja v kategorijah razrednega boja: mi spodaj, oni zgoraj. Vse to se dogaja na nacionalnih terenih, kot reakcija na krizo in mimo raznih...
-
9. 4. 2009 | Mladina 14 | Kolumna
Za svet tudi po vrhu G20 velja, da krize ne zdravi, ampak skuša z velikimi državnimi denarji in prvimi previdnimi omejitvami finančnega kapitala vzpostaviti prejšnje stanje. Krizo torej nekako ukaniti. Od Obame do Merklove in kitajskega vodstva se politiki še zmeraj gibljejo v okviru hic et nunc, tu in zdaj. Politika pač po definiciji živi od mandata do mandata. To je eden pomembnih razlogov za sedanjo krizo.
-
2. 4. 2009 | Mladina 13 | Kolumna
Bavčar se zdi napol tragična figura. Nekoč občudovan osamosvojitelj, potem ne bleščeč, a še vedno pomemben politik, zdaj osovražen tajkun izguba. Eno samo dolgo pogrezanje. Toda posebnega sočutja si ne zasluži. Sam je obogatel, svoj mali imperij pa razsul in napravil škodo po vsej državi. Pri tem je izkoriščal podedovano Istrabenzovo premoženje, moč svoje legende, politične zveze na levici in desnici in...
-
31. 3. 2009 | Mladina 12 | Kolumna
Smrt vsakega medija je majhna katastrofa, po kateri ostane praznina. Vanjo vskoči kaj novega in ustreznega - ali pa ne. Še huje je, če smrt grozi skoraj celotnemu korpusu resnih medijev v državi. Pri tem mislimo na vse tri slovenske splošne dnevnike in nacionalno RTV. Vsi spadajo med medije, ki jih označujejo za resne, kakovostne, zahtevne. Tudi če ne bodo ugasnili, lahko postanejo rumeni.
-
19. 3. 2009 | Mladina 11 | Kolumna
Ob vsaki hudi jami butne v nas surova polpreteklost - preplet vojne in državljanske vojne, povojnih pobojev in komunizma. Poboji so najbolj travmatičen del tega trojčka. Javnost in politika jih dojemata kot zločin, toda podtoni odnosa do njih so še vedno zelo različni. Opravičila zanje ni, so pa dejstva, ki jih delajo razumljivejše. Bistvo je v tem, da so bili del vojne (psihoze).
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Kolumna
Bližnji vrh Evropske unije bo seveda potekal v znamenju krize. Voditelji se bodo trudili obuditi nekaj solidarnosti in varnosti, ki ju je v dobrih časih jamčila skupnost. Česa velikega pa ne bodo dosegli. Kriza neusmiljeno razgalja stare in nove slabosti EU. Pred šestimi desetletji je nastala iz povojne potrebe po miru, potem jo je gnala naprej zlasti ekonomska koristnost skupnega trga.
-
Je pred Slovenijo res ena sama izbira - da jo vodi Pahor ali Janša ali pa oba skupaj? Če bi to držalo, se naši ljubi domovini ne piše dobro. Kajti stvari se pomikajo v slabo smer. Kriza se nadaljuje in poglablja, pešanje gospodarstva spremlja zaostrovanje sociale in naraščanje napetosti. Dno tega procesa je lahko zelo globoko. Tukajšnja kriza je večinoma odblesk globalne in nekako hkrati z njo se bo končala tudi...
-
Mednarodno okolje se zaradi krize naglo spreminja na slabše. Slovenija temu dogajanju slabo sledi. Sicer se zdaj zlepa ne bi spustila v avanturo s Hrvaško. Nasploh imamo v odnosu do sveta težave že v mirnejših časih. Politika ne razmišlja strateško, notranjepolitične težave prenašamo v zunanjo politiko in narobe, tujini ne govorimo z enim glasom, zunanje dogajanje pogosto veličastno ignoriramo.
-
V začetku tedna se je ljubljanski župan sešel z vlado. To ni bil Janković izpred dobrih dveh let, ko je jahal na valu visokih pričakovanj. Izvoljen je bil kot nekakšen menedžerski guru, hkrati pa kot človek, ki naj bi poosebljal nasprotovanje prestolnice Janševi vladavini. Zdaj tega političnega kontrasta ni več. Nekaj podpore je Jankoviću splahnelo zaradi tega, hkrati pa se je pokazalo, da tudi menedžerji v...
-
V Cernu, v švicarskem pospeševalniku delcev, bodo jeseni opravili poskus, pri katerem lahko nastanejo črne luknje. To so tvorbe, ki v vesolju včasih pogoltnejo cela ozvezdja. Švicarske luknje bodo skrajno majhne in kratkožive. A nekaj znanstvenikov se resno boji, da bi se utegnile razviti v prave črne luknje in požreti Zemljo z ljudmi vred. Tveganja, hladnokrvno pravijo v Cernu, tako rekoč ni, in poskus bodo...
-
Temeljno poslanstvo oblasti v tem mandatu je obvladovanje krize. Pametno vodenje jo lahko ublaži, slabo pa spremeni Slovenijo v ruševino. Kako se bo obnesla koalicija, je še nejasno, a vedno manj. Končni odgovor bo v veliki meri odvisen od Pahorja. Zapisali smo že, da brez dobrega premiera ni dobre vlade. V tem pogledu nam kaže slabo. Če bi bili časi normalni, bi se to dalo prenesti.
-
Dežurna gesla v Sloveniji se glasijo: varčevanje, rezanje previsokih menedžerskih plač, revizije po sumljivih podjetjih. Gre pri tem za demagogijo, resno odzivanje na krizo, ustvarjanje primernega ozračja, mešanico vsega skupaj? Težko je reči. Slovenski kapitalizem je že lep čas bolj ali manj zvesto sledil Zahodu. Ta se je čedalje bolj prepuščal dogmam neoliberalizma (nenehna privatizacija, deregulacija,...
-
Pahor in Janša, ta čudni par, se znova zbližujeta, tokrat v okrilju ideje o ponovnem rojstvu Partnerstva za razvoj. Urni prejšnji premier je zamisel krstil z imenom 2+10 in jo serviral nekoliko otrplemu Pahorju (kar se dejanj, ne besed tiče). Ta je spet enkrat soliral; svoj predlog Partnerstva je najprej pokazal Janši, proti 2+10 pa ni imel nič. Zato je v koaliciji vroče.
-
Kaj storiti z nesrečnim Bavčarjem, človekom, ki ta čas pred očmi vesoljne Slovenije rešuje ali, natančneje rečeno, uničuje zadnje ostanke Istrabenza? Drama se počasi izteka in morda se bo končala tako, da bo italijanski vpliv na Primorskem večji, Istrabenz uničen, Bavčar pa bogat. Se potem ne bomo vsi počutili malo bebave? Ta Bavčar, ki bi ga bilo treba v dobro Istrabenza, gospodarstva in javne higiene pri priči...
-
Silvestrsko dviganje kozarcev je povsod spremljalo padanje gospodarske rasti in blaginje. Kriza je. V bistvu se ve, kje so vzroki težav. Pod vsem brbota nebrzdani kapitalizem (neoliberalizem), njegov mehki diktat visokih dobičkov, nenehne rasti in neomejenega potrošništva. V ta voz so vpreženi ekonomija, politika in prebivalstvo - od tod njegova vztrajnost.
-
23. 12. 2008 | Mladina 52 | Kolumna
Kolumnist je v prepričanjih, izbiri tem in barve kravat svoboden. Zato vam v tej novoletni kolumni lahko povem zgodbo nekoga, ki je sprejel nenavadno odločitev. Piše se Mihael R. Majer. Do 3. januarja 2008 je bil človek, o katerem se ne pišejo zgodbe. Tega vetrovnega jutra je vstal, se popraskal po kosmatih prsih, pojedel običajen zajtrk, sprejel odsoten poljub Rozvite Majer, odšel v službo, bil zaradi padajočega...
-
18. 12. 2008 | Mladina 51 | Kolumna
Globalna kriza napreduje in se razvija, politiki, ekonomisti, družboslovci - in seveda uboga prebivalstva - pa so povsod še naprej v veliki negotovosti. Svet je spravil v pogon nekaj, ob čemer je bolj ali manj nemočen. Pravzaprav lahko samo čaka in izvaja nekakšne zasilne ukrepe. To velja tudi za Slovenijo. Tu sta nesrečno ali pa srečno (za staro oblast in Slovenijo je boljše, da se je ta oblast poslovila) trčili...
-
11. 12. 2008 | Mladina 50 | Kolumna
Pahorjev ultimat se bo iztekel 19. decembra - Hrvaška mora do takrat iz pristopnih papirjev za EU odstraniti vse, kar bi lahko prejudiciralo mejo med državama, je rekel naš premier. Sicer bomo hrvaška pristopna pogajanja zablokirali. Ultimat je v začetni mrzlici vladanja nove oblasti ena redkih jasnih in odločnih, a tudi dvoreznih potez. Težava bo, če Hrvati slovenski zahtevi ne bodo popustili, ker bodo Unijo...
-
4. 12. 2008 | Mladina 49 | Kolumna
Türk in Pahor sta do neke mere naravna tekmeca. Oba sta ambiciozna, oba se potegujeta za priljubljenost. Türku avtoriteto prinaša predvsem podpora javnosti - samo prek nje je lahko res vpliven. Pahorjev položaj pa se je s prevzemom premierstva dramatično spremenil - dobil je realno moč, s katero se Türkova ne more niti približno meriti. Zagrizeno prestižno tekmovanje med njima je torej odveč, zlasti s premierove...
-
27. 11. 2008 | Mladina 48 | Kolumna
Po svoje je naravno, da med krizo kapitalizma včasih od nekod prileze spomin na komunizem. Komunistične stranke nimamo, najbrž prav zato, ker smo v komunizmu živeli. Nostalgije po njem ni, a tudi sovraštva je razmeroma malo, čeprav oznaka komunist, izrečena v politični areni, še vedno velja za zmerljivko. Na splošno lahko rečemo, da komunizem dokaj mirno sprejemamo kot del svoje zgodovine, iz katerega smo...
-
20. 11. 2008 | Mladina 47 | Kolumna
Nova vlada začenja mandat v globalni krizi, za katero se ne ve, kako globoka in dolga bo. Kako se bomo znašli v njej ekonomsko, je kratkoročno odvisno predvsem od gospodarstva samega. Vlada mu lahko pomaga posredno (z dobro ekonomsko politiko, olajšavami, s selektivnimi spodbudami, splošnim varčevanjem itd.), najbolj pa tako, da bo socialno in politično življenje tudi v krizi ostalo čim bolj stabilno.
-
13. 11. 2008 | Mladina 46 | Kolumna
Zadeva Mercator je eden izmed okostnjakov iz Janševe omare. Ne bi ga bilo, če ne bi premier podjetja pod ceno prodal Šrotu in Bavčarju, da bi dobil vpliv na Delo. V bistvu je šlo za korupcijo velikanskih razsežnosti. Velik je tudi zdajšnji problem. Če bi Šrot Mercator prodal tujcem, bi bilo to skrajno slabo. Nova oblast bo v zagati. Dobre in neboleče rešitve ni, nekaj pa bo morala storiti.
-
6. 11. 2008 | Mladina 45 | Kolumna
Če bi v torek namesto Američanov glasovali Evropejci, bi Obama zmagal še bolj bleščeče. To kaže, da ima Evropa Ameriko v bistvu rada, se zaveda njenega pomena in si hkrati želi, da bi se spremenila. Pogojno se ji je želja zdaj izpolnila. McCain ni tipičen bushevski, ampak prej značilen predbushevski republikanec. Vendar je veljal za naravnega naslednika Busheve politike.
-
29. 10. 2008 | Mladina 44 | Kolumna
George Montbiot je v Guardianu nedavno predlagal, da bi pri parlamentu ustanovili »Stoletni odbor«. Delal bi kot drugi odbori, le da bi ga zanimali zgolj učinki sedanje politike v prihodnosti - v naslednjih 10, 20, 50 in 100 letih. Z istim namenom je podaljšanje političnih mandatov že pred časom predlagal znameniti Dennis Mea-dows, pisec uspešnice Meje rasti.
-
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Kolumna
Za 11. september je bilo mnogokrat rečeno, da bo svet po njem drugačen. To neprimerno bolj drži za sedanjo krizo. Tokrat se svet res utegne spremeniti. Pred krizo je vladala evforija zaradi neustavljivega razvoja, zdaj prevladujejo apokaliptične napovedi. Sredi nje smo, a pojma nimamo, kakšni bodo njena globina, trajanje, razplet. Kljub konjskim injekcijam denarja v bančni sistem ni nobenega zagotovila, da bo...
-
16. 10. 2008 | Mladina 42 | Kolumna
Še pod Clintonom je bila Amerika vsaj fascinantna, če ne občudovana država. Tik pred neslavnim Bushevim odhodom zbuja predvsem sovražnost in škodoželjnost. To potiska v ozadje dejstvo, da ameriške težave prinašajo tegobe za ves svet. Kaj je narobe s to veliko državo? Sploh kaj? Vse? Po večini mnenj to stoletje ne bo ameriško, kot se je zdelo še pred desetletjem.
