
Janko Lorenci
-
Zdaj je že jasno, da bo republikanski predsedniški kandidat Donald Trump. Če bo premagal še Bidna, bo to konec ameriške demokracije, svarijo resni analitiki, vsekakor pa silovit pretres za Ameriko in svet. Posebej zlovešč zato, ker bi bil v liberalnodemokratični, najvplivnejši in najbolj oboroženi državi sveta po vseh pravilih demokracije izvoljen nepredvidljiv, samopašen avtokrat. Trumpova izvolitev bi spominjala na Hitlerjev vzpon.
-
Za vlado je to krizni čas. Ta hip nanjo pritiska pisana združba, sestavljena iz opozicije, zdravnikov, sodnikov, kmetov, gospodarskih združenj, predsednice države … Udarna konica pritiskov je zdravniška stavka, ker so doktorji za talce v spopadanju z vlado uporabili kar svoje paciente. Hkrati se koalicija opoteka iz afere v afero in od treh vladnih strank vanje ni vpletena samo Levica.
-
Komentar / Nekoč je bila Unija
Junija bodo evropske volitve in v Sloveniji bi se rad med evroposlance preselil kar ves vrh NSi, v glavnem zato, ker se boji tukajšnjih volitev. Nasploh je pri nas evroparlament predvsem parkirišče za odvečne ali ogrožene politike. To potrjuje, da Slovenija sploh nima ambicij, da bi z izborom svojih evroposlancev v Evropski uniji kaj dosegla zase ali v Uniji celo poskušala kaj spremeniti.
-
Komentar / Vzpon nemške skrajne desnice
Nemčija velja za državo, ki se je nekaj naučila iz svoje mračne preteklosti in tragedij 20. stoletja. Dolgo je bila sinonim za moderno, politično stabilno, trdno demokratično, gospodarsko uspešno državo.
-
Komentar / Stopnica v negotovost
Ljudje drobimo čas na leta, dneve itd., da se v njem laže znajdemo. A to je umetna delitev, čas je kontinuum in to velja tudi za vse večje dogodke. Vodijo nas procesi, zapomnimo si dogodke. Le redkokateri je omejen na eno samo leto. Tudi če je, ima vzroke praviloma prej, posledice pa se kažejo tudi kasneje. Isto velja za leto 2023.
-
Blaž Brodnjak, šef NLB, govori o Sloveniji kot o oazi utopičnega socializma in ima več kot pol milijona plače. Tibor Šimonka, šef GZS, vpije o izkoriščevalski državi, a njegov Sij je dobil obilno državno pomoč, potem pa so si šefi razdelili mastne dobičke. Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in v osnovi davčni begunec, javka, da podjetja ubija lastna vlada.
-
Komentar / Šok, pogojno zdravilen
Janez Janša že lep čas išče način, kako se s prihodnjimi volitvami vrniti na oblast. Za to nujno potrebuje zaveznike, morebitne nove stranke. Od tod različni manevri: upokojenci Pavla Ruparja, prismuknjeni predlog Petra Jambreka, previdno mikastenje z NSi, ki bo nazadnje vedno z veseljem pristala v Janševem premierskem objemu, tuhtanje, ali bi se dalo skleniti zavezništvo s SD, ki na lokalni ravni že sodeluje s SDS, ima upogljive ministre a la Han in še vedno časti Pahorja, ki navija za veliko koalicijo.
-
Ankete kažejo, da se lahko Donald Trump po volitvah konec prihodnjega leta spet naseli v Beli hiši. Toliko prej, ker sta z Bidnom, njegovim najverjetnejšim demokratskim tekmecem, nezadovoljni lastna stranka in večina demokratskih volivcev.
-
Komentar / Predsedničino prvo leto
Borut Pahor je prejšnji teden rekel, da ima desnica (mislil je na Anžeta Logarja) širši pogled na prihodnost kot leva sredina. No, našo desnico in z njo vred Logarja suvereno obvladuje Janša, ki je med drugim hotel zaviti vrat RTV, zbližal Slovenijo z Orbánom, dal brizgati z vodnim topom na kolesarske protestnike … Pahor po izteku funkcije tudi s podporo Logarju jasno kaže, da se je kot domnevno politično nevtralen predsednik debelo pretvarjal – uspešno sicer, saj je do konca ostal priljubljen. A vso politično kariero je v osnovi delal grdo škodo: bil je zanič premier, SD je predelal v bolj ali manj neoliberalno, hanovsko stranko, predsedniški funkciji je vzel resnost, s svojimi imenovanji je zavdal ustavnemu sodišču, zagrizeno je propagiral dialoškost za vsako ceno in tako posredno podpiral janšizem, po logiki: tudi z rabljem je treba sodelovati, pa čeprav veš, da ti bo ob prvi priložnosti nataknil vrv okoli vratu.
-
Programski svet RTV zaradi hude finančne stiske ustanove glasno razmišlja o ostrih rezih. To se dogaja, potem ko se je zavod, zlasti njegova javna televizija, nedavno znebil objema nastavljencev Janševega režima, ki so novinarje dušili še dolgo po padcu JJ.
-
Leto 2023 bo po vseh napovedih najbolj vroče doslej. Če se vročina združi z visoko vlago, postane dobesedno ubijalska. V Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, je lani po ocenah zaradi vročine umrlo kakih 60 tisoč ljudi. Brez klimatskih naprav bi bilo žrtev bistveno več. Toda množična raba teh naprav dodatno segreva planet, saj je zanjo potrebne veliko energije. To je tak mali začarani krog. Nekaj milijard zemljanov pa si hladilnega razkošja sploh ne more privoščiti.
-
Komentar / Temne lise kontinuitete
Zoran Janković je bil svojčas kandidat za novi premierski obraz. Premier po neumnem ni postal, čeprav so volivci zanj in njegovo Pozitivno Slovenijo množično glasovali, pač zato, ker je veljal za veliko menedžersko ime in branik pred zmago Janeza Janše. Kakšen premier bi bil, ne vemo, ljubljanski župan pa je že majhno večnost in v tej funkciji star, dobro znan obraz.
-
Časi so težavni, težavno je vladati, težavna je tudi koalicija. Ena večjih težav pa je Robert Golob. Kot premier je razočaral. Pred volitvami je budil velika pričakovanja, zdaj je od njih ostalo malo ali nič.
-
Ena vojna je požrla drugo – krvavo dogajanje v Izraelu in Gazi je trenutno povsem zasenčilo vojno v Ukrajini in še povečalo »ukrajinsko utrujenost«. Tako ime se prijema dejstva, da se marsikje na Zahodu neomajna podpora Ukrajini krha; v Ameriki bi vojaško pomoč Kijevu ustavili republikanci, ki se lahko prihodnje leto znova povzpnejo na oblast, v Uniji je to poleg Madžarske napovedala Slovaška. Brez pomoči Zahoda bi Ukrajina vojno hitro izgubila. Se torej lahko »ukrajinska utrujenost« počasi prelije v premirje in mir?
-
Zdi se, kot da povsod okoli nas divjajo ali tlijo vojne. Nekakšna katarza, ki je sledila veliki moriji druge svetovne vojne in v kateri so rekli vojni »nikoli več«, je pozabljena, vojne znova postajajo sprejemljivo sredstvo za doseganje ciljev. Nanje se navajamo kot na življenje s covidom. A virus je mutiral v nedolžnejše oblike, vojne pa kvečjemu nasprotno.
-
Mediji se nenavadno vneto ukvarjamo z Anžetom Logarjem. Zakaj pravzaprav? Deloma zato, ker je v anketah o priljubljenosti politikov že dolgo na samem vrhu ali tik pod njim. Malo zato, ker vendarle dela nekakšen vtis, ni čisti brezveznik, na slovenskem političnem prizorišču pa je malo izrazitih figur. Nekaj zato, ker za zmerne desničarje pomeni upanje, da bo nekoč premier, levičarji pa se nadejajo, da bo Janši pobral nekaj volivcev.
-
Janša je zlorabil epidemijo, si podredil policijo, skoraj uničil STA in RTV, naskakoval sodstvo, povsod nastavljal »naše«, visoko zadolžil državo, jo tesno približal Orbánovi Madžarski … in volivci so ga nagnali v opozicijo. Bo tudi Golob vladal le en mandat? Zaupanje postopoma izgublja. Brez zaupanja je politično življenje kratko.
-
Komentar / Joj, ne upam si več v gozd
Kjer je en migrant, vidi Janša tri, kjer so trije, jih vidi devet, devet je že povodenj, povodenj pomeni izredne razmere. Ha, pa smo tam, kjer se počutimo kot riba v vodi.
-
Povzemamo po Guardianu: obširna vseevropska raziskava kaže, da tretjina Evropejcev voli populistične, skrajno desne ali skrajno leve stranke. Takih volivcev je bilo v prvem desetletju po prelomu tisočletja 20 odstotkov, desetletje prej pa 12. Trend je očiten in trajen.
-
Komentar / Janša, oblak in Golob
Na slovenski desnici, kot da vse brbota, migeta in se spreminja, a scela je vse na svojem mestu. Se pravi, Janez Janša ostaja suveren vladar scene, čeprav skuša kaka miš plesati po svoje.
-
Komentar / Drugo rojstvo javne tv?
Mediji v Sloveniji so v slabi formi in to je slabo tudi za državo. Resne dnevnike siromašijo zasebni lastniki z malo ali nič posluha za njihovo poslanstvo, zapostavljajo profesionalizem, hlastajo po oglasih, naklade pa usihajo. Javno tv, najpomembnejši posamični medij v državi, je okupirala in na pol uničila SDS. Problem pa so tudi mediji sami: če širijo neoliberalizem, se ne smejo čuditi, da jih lastniki stiskajo za vrat, če vso politiko dajejo v isti koš, pomagajo skrajnežem in ogrožajo tudi sebe.
-
Povzemamo nekaj ugotovitev iz tehtnih člankov Monike Weiss in Boruta Mekine iz prejšnje Mladine: NLB nima strateškega lastnika. Kdo so njeni prevladujoči lastniki, se ne ve. Enako kot druge »naše« banke plačuje izjemno nizke davke, nižje od povprečja v EU. Dobro posluje predvsem zaradi državne sanacije pred desetimi leti. Ima visoke dobičke, ki pa odtekajo v tujino.
-
S poplavami smo trajno čofnili v izredne razmere. Posledice divjanja voda pa bi bile bistveno blažje, če bi se država razvijala načrtneje in pametneje. A dosedanji razvoj samostojne Slovenije je stopicanje na mestu ali celo nazadovanje.
-
Komentar / Blaga ali brutalna?
Svet pada iz krize v krizo in to obnavlja staro vprašanje, ali se v takih razmerah bolje znajdejo demokratične ureditve ali avtokratske. Različne raziskave epidemije in podnebne krize govorijo, da sta oba sistema ekonomsko tako rekoč enako učinkovita. To je majhno presenečenje.
-
Komentar / Prevzetnost in pristranost
Putin se je z napadom na Ukrajino debelo zakalkuliral. Oslabil je Rusijo, po malem ogrozil samega sebe, predvidena hitra zmaga se je spridila v mučno pozicijsko vojno. A grdo se je zakalkulirala tudi Amerika.
-
Dežuje, naproti mi po robu ceste prihaja ženska z otrokom. Deček je smešno majhen, a pogumno korači po nizki, zanj visoki travi in čeblja. Kaj bo počel, ko bo velik, pomislim.
-
Komentar / Sodni dan à la carte
Strah je močno čustvo, lahko te uniči, lahko te reši. Po drugi svetovni vojni je svet zapljusnilo več valov kolektivnega strahu – strahu pred jedrsko vojno, terorizmom, korono, ekonomsko-socialnimi krizami … Vsi ti valovi so se dvigali na ozadju neštevilnih individualnih strahov.
-
V Maroku izginjajo oaze, v Avstraliji umirajo koralni grebeni, Španiji (in vsemu Mediteranu) grozi, da bo postala pustinja. Visoko na severu gorijo velikanski gozdovi, morski tokovi se premeščajo, oceani se zvišujejo in že požirajo nizke atole, tudi v Sloveniji v neurjih padajo celotna polja dreves. Taka je nova podnebna realnost. V prejšnjo, bolj predvidljivo in manj surovo, se ne bomo več vrnili. Na kočljivem pragu smo.
-
Komentar / Majhna, a dragocena
Koalicija je nekoliko nemirna zaradi nemira v Levici. Tam je zakuhalo, potem ko je levo krilo, ki Mescu očita, da rine preveč v sredino, dobilo večino v svetu stranke. Kdo jo bo po novem vodil, bo jasno šele jeseni.
-
Odrekanje je nekoliko izmuzljiva beseda, ki pomeni približno tole: ne poješ, ne vzameš, ne storiš, ne proizvedeš tistega, kar ti je pri srcu, kar je pogosto tudi normalno ali samoumevno. Odrečeš se v bistvu nerad, a se, ker to hočeš ali moraš, ker se ti zdi prav itd. Poglejmo nekaj primerov. Postiš se, ker si veren ali ker misliš, da je to zdravo. Odrečeš se avtu, da se otrok lahko šola. Odrečeš se oblasti in greš, recimo Janša, v penzijo, da zaživiš mirno, bereš debele knjige, okopavaš vrt in božaš vnuke.