![Janko Lorenci](/media/osebe/avtorji/__120/lorenci_1.png)
Janko Lorenci
-
Na predsedniških volitvah bo najbrž zmagal politični sredinec, ki pa bo moral v drugem krogu premagati predstavnika skrajne desnice. Ta je torej v Sloveniji trdno zasidrana. Kako uničevalno deluje, tudi če ni na oblasti, vidimo v razkrajanju javne tv.
-
So Severni tok poškodovali Rusi ali Američani ali kdo tretji? Če se vprašamo, kdo ima od tega korist, nastane zagata. Rusi lahko plin kadarkoli zaprejo in so krivi le, če so hoteli, da bi sum padel na Američane. Tem težave z ruskim plinom koristijo, saj Evropi laže prodajajo svojega, celina pa je od njih bolj odvisna. A krivec seveda ostaja neznan. Tudi če bi bili za nož v hrbet najtesnejšega zaveznika krivi Američani, uradna Evropa sredi ukrajinske vojne tega ne bi rekla.
-
Putin je s priključitvijo vzhodnih delov Ukrajine pokazal, da je pripravljen nadaljevati vojno. Aneksija hkrati pomeni grožnjo Ukrajini in Zahodu: to je zdaj del Rusije, Mater domovino bomo branili z vsemi sredstvi, tudi z jedrskim orožjem.
-
Komentar / Denar in poslanstvo
Fides zahteva izločitev iz enotnega javnega plačnega sistema in grozi s stavko. Gre za izsiljevanje, ki ima posebno moč, saj stoji za njim zdravniški ceh, ta pa ima v rokah naše zdravje. Toda izstop brez dogovora z vlado in drugimi sindikati bi v državi povzročil neznosen kaos.
-
Z novimi kandidati postajajo predsedniške volitve manj predvidljive. Pahorju v slovo maha kar nekaj dostojnih tekmecev, med bolj znanimi in favoriziranimi Brglez, Pirčeva, Prebilič, Vajgl. Nihče izmed njih predsedstvu najbrž ne bi vtisnil posebnega pečata, pozitivnega ali negativnega.
-
Nova študija o okolju, objavljena v reviji Science, svari, da so nekatere spremembe okolja – zlom grenlandskega ledenega pokrova, upočasnitev severnoatlantskega toka, naglo taljenje permafrosta in sproščanje velikanskih količin metana (t. i. metanova bomba) – morda že nepovratne. Svet je mogoče že zapustil varno podnebno stanje, v katerem se je razvila človeška civilizacija, pravijo raziskovalci.
-
Premier Golob je opozicijo (Janšo in Tonina) že drugič povabil na posvetovanje o krotenju energetske draginje in lajšanju težav prebivalstva. Iskanje soglasja z opozicijo o perečih in pomembnih vprašanjih je načeloma prava reč. Brez takega konsenza tudi ni mogoče izpeljati dolgoročnih nacionalnih projektov. Tako sodelovanje poleg tega lahko dobro vpliva na družbeno klimo.
-
Če si star kot Zemlja, če že dolgo zelo malo potuješ, in še to nerad, če si navajen posedati pod lastno lipo, če ne maraš frčati po zraku, potem pa se lepega dne znajdeš v Londonu, te ta London klofne.
-
Največjo nuklearko v Evropi ali Rusi ali Ukrajinci obstreljujejo z raketami in postaja strateški zastavek v vojni. Obstreljevanje govori o norosti vojskujočih se strani in neverjetni lahkotnosti, s katero svet sprejema to samomorilsko dogajanje, ki se lahko katastrofalno konča tudi zanj.
-
Tudi pri nas je bilo že kar nekaj prestopov iz novinarstva v politiko, a so praviloma šli mimo. Okoli portala Necenzurirano pa se je dvignilo osupljivo veliko prahu. Najbrž predvsem zato, ker je pretres doživel majhen, a potenten in vpliven medij. Pa tudi zato, ker primer vsebuje občutljivo novinarsko problematiko.
-
Tu živimo, dva milijona nas je, v velikanski večini se nočemo izseliti. Izseliti se bo tudi vedno teže – države se bodo zapirale kot školjke, kajti podnebna kriza kakor svinec pritiska na vse pod seboj. Tudi na Slovenijo. Smo ogrožena in ekološko zaostala država. Še tepcem postaja jasno, da je vrag vzel šalo.
-
Pomodrujmo malo o zgodbah. To je večpomenska, pogosta in lepa beseda – po godbi diši. Zgodba je lahko skoraj vse, od kuharske knjige in umora na vasi prek lokalnih volitev do Pogačarjeve zmage, gorečega Krasa in rdečih čeveljcev. Običajno gre za neko zaključeno dogajanje. A ne nujno, saj poznamo tudi zgodbe brez konca, ponavljajoče se zgodbe itd.
-
Svet se segreva in vse ključno okoli nas – zrak, voda, tla pod nogami in tisto, kar na njih uspeva – se spreminja, postaja burnejše, bolj ekstremno. V novi dobi živimo, če to priznamo ali ne. Imena še nima, a zanjo sta značilna kopičenje in hkratni obstoj različnih kriz. V tem času imamo na grbi vsaj pandemijo, ukrajinsko vojno in podnebno krizo. Njihov preplet poraja podkrize, od energetskih do klasičnih socialno-ekonomskih.
-
Golob se je na oblast povzpel nekam lahkotno. Pri tem mu je najbolj pomagal Janša s svojim zanikrnim, razdiralnim vladanjem, visoka pričakovanja pa je s pojavo, retoriko, optimizmom, ambiciozno vsebino … ustvaril tudi sam. Zdaj Janševe nehotene pomoči ni več in dogaja se pričakovano: olajšanje po zamenjavi oblasti je bolj ali manj izpuhtelo, zunanje in notranje razmere – posledice ukrajinske vojne, korona, dediščina janšizma … so izrazito težavne, naklonjenost vladi pa razmeroma naglo in znatno kopni.
-
V živahnem navalu na položaj predsednika države se mešajo ambicije strank in posameznikov, v glavnem kar izrazitih, kar je dobro. Med strankami imata možnost za zmago svoje kandidatke (kandidata) samo Gibanje Svoboda in SDS. Kdo bo končni zmagovalec, je še neodločeno.
-
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je v zadnjem vročinskem valu izrekla nekaj ostrih svaril: adijo, naši smrekovi gozdovi, adijo, njihov živalski svet, vsa Slovenija bo postopoma taka kot Kras. Podnebje bo živčno trzalo, enkrat bo voda iz ozračja kar padla na tla, drugič cele tedne ne bo deževalo.
-
Slovenija se je z volitvami otresla vladavine janšizma, posamezne točke pa ostajajo okupirane in v težavah. Ena izmed njih je RTV. Vodstvo in programski svet, zapuščina strmoglavljenega režima, sta kombinacija poslanstva in osupljive nesposobnosti. Poslanstvo se je glasilo: RTV bomo napravili našo. Če bi Janša dobil še en mandat, bi se načrt posrečil, ker ga ni, teče rezervni načrt: RTV bomo uničili.
-
Javna pisma vladi o ukrajinski vojni dokazujejo, da je javnost živa in hoče na politiko vplivati. Dobro je tudi, da je oblast pisce teh pozivov povabila na posvet o krizi, ki pretresa svet in tudi nas v Sloveniji.
-
Okrogli dve leti smo živeli v pandemiji in z janšizmom na oblasti. Obe nesreči sta sčasoma postali svojevrstna normalnost, prepredena z nostalgijo po času pred tem. Zdaj je janšizem ob oblast, korona pa se kaže v blagi obliki – smo se vrnili v normalnost?
-
Rusija se je vojaško trdno zasidrala na petini ukrajinskega ozemlja. Kljub sankcijam se ekonomsko očitno ne bo zlomila. Če bi ji grozil vojaški poraz, bi utegnila uporabiti jedrsko orožje. Tudi zamenjave režima (Putinovega padca) ni na obzorju. Kijev še naprej dobiva vojaško in drugo pomoč Zahoda, a na bojišču je očitno nastal pat položaj. Vojna grozi, da se bo zavlekla v nedogled.
-
Strahovi so stvar vsakdanjosti in vsakogar. Eni so individualni in teh je toliko, kolikor je ljudi. A spremljajo nas tudi kolektivni strahovi, se pravi taki, ki jih čutijo množice, včasih po vsem svetu. Povzročajo jih različne krize, ki kot da si sledijo vedno hitreje in se počasi zlivajo v eno samo morečo celoto.
-
Blaž Brodnjak, direktor NLB, je v imenu nekakšnega gospodarskega kroga tik pred volitvami zahteval, da politika sestavi veliko programsko koalicijo. Zavzel se je torej, da Janša, ki je dve leti zavijal vrat demokraciji, v duetu z Golobom ostane na oblasti. Ergo: Brodnjaku je demokracija deveta skrb.
-
Rodovitna zemlja, prst, je majhen čudež, edinstven izdelek sodelovanja mrtve in žive narave. Brez nje ne moremo, nenadomestljiva je. Mala Slovenija je ima malo, a ravna z njo kot svinja z mehom – na veliko jo pozidava in zastruplja. Taka zemlja umre, ni več rodna.
-
Ukrajinska vojna polzi v slepo ulico. Rusiji je načrtovana hitra zmaga spodletela, težave ima celo v »svojem« Donbasu. Ukrajina je dovolj močna, da se ubrani, a zmagati kljub obilni pomoči Zahoda ne more. Grozi nam dolga vojna, v ozadju uničevanja, razkrajanja, pobijanja pa tiktaka jedrska grožnja.
-
Družbeno ozračje zadnjega ducata let je mešanica nezadovoljstva, jeze, negotovosti, kopnečega optimizma, občutka nemoči, naraščajoče ravnodušnosti in tekmovalnosti, pa tudi ostrejše govorice na tej čustveni podlagi. Tako ozračje je za ljudi naporno in za državo slabo.
-
Zastavek je bil velikanski, končalo pa se je dobro. Pod Janšo smo v kratkih dveh letih zabredli v avtoritarni kaos in volitve so odločale, ali se bomo rešili v polno demokracijo in normalnost ali padli v diktaturo. Ljudstvo je to čutilo, množično odkorakalo na volitve in Janšo odslovilo. Pomagalo mu ni ne strahovanje ne podkupovanje, ne epidemija ne ukrajinska vojna in niti to, da je Golob zadnji hip dobil covid.
-
Mandat, ki se končuje, je matematično natančna napoved, kaj se bo dogajalo Sloveniji, če Janša zavlada še enkrat. Že tokrat je krepko načel ustavni ustroj države, v še enem, časovno polnem mandatu bi ga dokončno sesul. Se pravi cela štiri leta strahoval, podkupoval, falzificiral, se nezaslišano sprenevedal – vse to še bolj surovo in dvakrat tako dolgo. Kdo bi vzdržal tak pritisk?
-
Novo koalicijo bo najverjetneje sestavil Robert Golob. Je na pol nov obraz, ki je nekatere v Kulu oslabil, scela pa levi sredini prinesel precej volivcev, ki bi brez njega ostali doma. Z njim je izgon janšizma z oblasti postal zanesljivejši. To je bistveno.
-
Levica je pripravila zakon o davku na velika prazna stanovanja, NSi, najbolj nekrščanska stranka v Sloveniji, pa mu nasprotuje in grozi z referendumom, čeprav priznava, da je sama razmišljala o takem davku. Praznih stanovanj je veliko, veliko pa je tudi ljudi v hudi stanovanjski stiski. To ne gre skupaj.
-
Živo se spominjam, s kakšnim nelagodjem sem se jeseni 2006 po dolgem dopustu vrnil v Slovenijo. Vzrok za nelagodje je bil Janša na čelu vlade. Že takrat je bilo očitno, da zaradi njega živimo v slabši državi, kot bi lahko.