![Janko Lorenci](/media/osebe/avtorji/__120/lorenci_1.png)
Janko Lorenci
-
Prihaja čas za Jankovićevo slovo?
Okoli ljubljanskega župana je spet živo. Nič novega, Zoran Janković je eden bolj štrlečih, živahnih in zunajserijskih slovenskih politikov, čeprav samo župan. Poskusil se je tudi v nacionalni politiki, kot nov obraz celo zmagal, a na samem začetku propadel zaradi politične nespretnosti. Bog ve, kako bi se obnesel kot premier. A tudi na županskem položaju ostaja že zaradi moči »svojega« mesta vplivna nacionalna figura.
-
Čez dva tedna bodo v razklani in od brexita izmučeni Veliki Britaniji volitve. Če zmagajo Johnsonovi konservativci, bo država zapustila EU, če bodo slavili Corbynovi laburisti, bo o tem odločil drugi referendum. Vendar gre za več kot zgolj britansko (ne)slovo od Unije; zmaga torijcev bi še zaostrila otoški kapitalizem, saj je Johnson človek bogatih elit. Zmaga Corbyna pa bi pomenila prvi resni poskus demontaže neoliberalizma v razvitem delu Evrope. Zato so volitve pomembne za vso celino.
-
Vodstvo je po malem samo krivo, da si ga Mahnič, ta mala brezčutna politična pošast, drzne zmerjati z mafijo. Dolgo ga že psujejo in ponižujejo, a se je praviloma delalo slepo in gluho. Toda tudi če bi ravnalo drugače, bi se mahniči kotili naprej. Vsaka država pač ima svojo skrajno desnico in njene hujskače.
-
Ali je bil razhod Šarčeve peterice in Levice nujen? Za Levico je bil. Če bi vztrajala kot pridružena članica, bi dosegla malo ali nič, izgubila pa bi veliko verodostojnosti. Ne umika se kot poraženka, kot zmagovalka pa tudi ne. A umika se v zanjo pravem času.
-
Filozof Marko Uršič je nedavno predaval o smislu in pri tem omenil Odisejo v vesolju, kultni Kubrickov film, ki govori o iskanju smisla, a tudi o tem, kako se človek, zaprt v vesoljsko plovilo, bori za preživetje z računalnikom, imenovanim Hal. Film, živ, čeprav star že pol stoletja, je v tem morda preroški. Google je nedavno izdelal kvantni računalnik, neskončno zmogljivejši od današnjih superračunalnikov. Če bi tak izpopolnjeni kvantni računalnik povezali z umetno inteligenco – se pravi z današnjimi računalniki, ki se lahko sami učijo in odločajo –, bi umetna inteligenca silovito napredovala in se morda izmaknila nadzoru svojega stvarnika – človeka.
-
Spada Slovenija na evropski vzhod, zahod, jug, v nekoč sanjano mitteleuropo? Po malem smo hibrid, a še najlaže se primerjamo z vzhodno Evropo, s katero nam je skupna tudi (post)komunistična izkušnja.
-
Zelo poseben in zverižen si, če si drzneš ravnati tako, kot je ravnal ustavni sodnik Klemen Jaklič. Drugemu ustavnemu sodniku je očital politično pristranskost, sam pa je odkrit propagandist SDS in Janeza Janše.
-
Michael Mann, eden vodilnih klimatologov, pravi: »Velika tragedija podnebne krize je, da mora sedem milijard ljudi plačevati ceno – v obliki poškodovanega planeta –, da lahko nekaj ducatov onesnaževalcev še naprej žanje rekordne dobičke. To je moralni polom našega političnega sistema.« Izjava se nanaša na ugotovitev, da je zgolj dvajset največjih energetskih družb (nafta, plin, premog) v zadnjih desetletjih proizvedlo kar tretjino ogljikovega dioksida in metana, spuščenega v ozračje s človeškimi dejavnostmi. Te emisije grozijo z zlomom podnebja. Energetski giganti, nekateri v državni, drugi v zasebni lasti, vedo to že dolgo. Kljub temu bodo proizvodnjo fosilnih goriv v naslednjem desetletju povečali kar za tretjino. Če bodo te velikanske količine plina, nafte in premoga pokurjene, bo nebo padlo na nas. Zato proizvodnja energentov ni več stvar fosilnih velikanov, ampak civiliziranega preživetja človeštva.
-
Bedni Adrijin konec je najnovejša, a najbrž ne zadnja v seriji sramot, ki nam jih politika rutinsko pripravlja s privatizacijo in razprodajo državnega premoženja tujcem. Privatizacija je Sloveniji naredila velikansko škodo, toda v političnih glavah se očitno ni premaknilo nič. V praznini se pač težko kaj premakne.
-
Prejšnji teden se je premier Šarec, podobno kot predsednik države Pahor leto pred tem, na sprejemu ob zasedanju Združenih narodov ponosno slikal s Trumpom. Sloveniji to ne koristi, njima pa prav tako ne, saj je Trump, zaradi odnosa do okolja najškodljivejši politik na svetu, tudi pri nas dokaj nepriljubljen. Torej sta naša najvišja politika stregla predvsem svoji nečimrnosti in občutku majhnosti.
-
Sedem let po desnem kolku je pod pezo dokaj dolgega življenja popustil še levi in znašel sem se na Ortopedski kliniki zloglasnega UKC, rahlo prestrašen čakajoč na operacijo.
-
Danes se začenja globalna podnebna stavka, teden množičnih protestov, ki naj bi vrhove družbe prisilili, da se okoljsko streznijo. Akcija, plod gibanja Grete Thunberg, potiska okoljsko tematiko v ospredje, ustvarja pritisk na politiko, je medijsko odmevna.
-
Poletje, ki ga september počasi ukinja, je stanje duha, telesa in planeta Zemlja, ki se poslušno vrti okoli svoje matične zvezde, Sonca. To kroženje določa, kdaj se začno vrstiti značilnosti, ki jim rečemo poletje. Milijarde ljudi se začnejo oblačiti, čutiti, vesti, mrgoleti drugače – bolj živo in bolj lenobno hkrati. Poletje je močnejše od medijev, politike, milijarderjev, vodikovih bomb, algoritmov in kapitalizma. Poletje je mogočno, poletje je vse.
-
Vlada si bo prizadevala za gradnjo druge nuklearke, napoveduje premier Šarec. Dodaja, da bo treba za nizkoogljično prihodnost zapreti Teš 6, nato pa brez druge nuklearke ne bo šlo. In mudi se, saj za papirje in gradnjo potrebujemo vsaj deset let.
-
Pred letom dni je začela bojkotirati šolo, da bi opozorila na propadanje okolja. V nekaj mesecih je zbudila splošno pozornost, napolnila medije, zaslovela, danes je ikona. Zasluženo: na noge je postavila gibanje Petki za prihodnost, postala glasnica ekoloških strahov mlade generacije, predramila tudi neredke odrasle. A je marsikomu napoti.
-
Politike je mogoče razvrstiti na mnogo načinov. Samoumevna bi lahko bila, a ni, delitev na koristne in škodljive. Kaj je v politiki koristno, seveda dopušča različne razlage. Splošna definicija, ki pa vedno potrebuje preskus konkretnosti, bi se lahko glasila: koristen je politik, ki dela v korist velike večine ljudi v svoji državi (in morda širše), razmišlja socialno, vidi povezavo med družbo in kriznim stanjem okolja, se obdaja s potentnimi sodelavci, ne jaha na slabih čustvih in gleda bolj v prihodnost kot preteklost. Nekaj povejo primerjave z drugimi državami, pomemben pa je tudi dejavnik časa. Pred 20, 30 leti okoljskega kriterija v politiki sploh še ni bilo.
-
Med begunci in našimi nenadoma strašnimi zvermi (volkovi, medvedi) najdemo nekatere stične točke. Predvsem zbujajo velikansko pozornost, kar histerijo, in povzročajo nastajanje nekakšnih samozaščitnih skupin. To je čudno, saj obe problematiki neposredno prizadevata majhen krog ljudi, delata majhno škodo, sta obvladljivi in pod nadzorom. Tudi nista novi in sta kljub občasnim nihanjem konstantni. V primerjavi s številnimi težavami te družbe sta skoraj neznatni.
-
Afriški pisatelj Wole Soyinka je lani pred volitvami Nigerijce pozval, naj odvolijo »stare sove«. Nočem romantizirati mladosti, je rekel, toda svoje generacije sem preprosto sit.
-
Američana, ki je pred pol stoletja prvi pristal na Luni, je tja zaneslo predvsem ameriško kosanje s Sovjetsko zvezo. Ko je SZ razpadla, je kozmično tekmovanje zastalo, zdaj, ko na njeno mesto stopa Kitajska, spet oživlja. Načrtujejo se odprava s človeško posadko na Mars, novi pristanki na Luni itd. Človek znova pogleduje k zvezdam.
-
Ali bo Levica jeseni odrekla podporo koaliciji, kot je zagrozila? Jo bo zamenjala Toninova NSi? Lahko vlada pade in bomo imeli predčasne volitve? Nič od tega ni nujno in vse je mogoče. Morda je še najverjetneje, da bo vse ostalo približno tako, kot je.
-
V teh poletnih dnevih manj zakritih teles je na ulicah videti nenavadno veliko moških z mogočnimi bicepsi in obiljem mišic na drugih delih telesa. Pri večini to ni samo plod garanja v fitnesih, na atletskih stezah in drugje, ampak tudi anaboličnih steroidov, zaradi katerih zdaj Američani lovijo »naše« Karnerje, zanikrne trgovce s temi kemičnimi pripravki.
-
Leopold padel, Bojan hudo ranjen, Žan niha med življenjem in smrtjo, David pogrešan … Na mračna poročila s fronte spominjajo novice o dogajanju v okolju, tako rekoč vse slabe. Njihova zastrašujoča rutina deluje različno: ene spravlja v strah, druge v eskapizem in fatalizem – okolje preprosto odpišejo. Nekatere – in to je najbolj zdrava reakcija – aktivira, jih pripravi do drugačnih življenjskih slogov, jih spremeni v pozorne volivce ali celo pripravi do včlanitve v zelena gibanja in stranke. A to je (še) manjšina in veliki stroj za uničevanje okolja lahko nemoteno dela naprej in proizvaja slabe novice in slaba čustva.
-
Zaostrovanje odnosov med Ameriko in Iranom je v tesni zvezi z začetkom ameriške volilne kampanje. Trumpovo geslo za prvi mandat se je glasilo Napravimo Ameriko spet veliko. Zdajšnje geslo je Naj Amerika ostane velika. Sporočilo je jasno: pod mano je Amerika znova postala velika, če me boste izvolili, bo velika tudi ostala. K temu geslu očitno spada rožljanje z ameriško vojaško močjo.
-
Šarec do začetka svojega mandata ni bil vmešan v privatizacijo in razprodajo državnega oziroma javnega premoženja, v proces, ki je Slovenijo materialno in moralno razdejal bolj kot karkoli drugega. Potem je politika pod njegovim vodstvom prodala še naši zadnji dve banki, NLB in Abanko. Šarec vseh prejšnjih kolobocij, norosti in sabotaž v zvezi z bankami ni zakrivil, ampak le podedoval. In vendar je kriv. Ker ni preprečil ali poskusil preprečiti vsaj prodaje Abanke. Pravzaprav je ravnal slabše od prejšnjih vlad, saj je imel, drugače kot one, pred sabo policijsko ovadbo, ki trdi, da je bila Slovenija pri sanaciji bank grobo izsiljevana, izigrana in na tej podlagi prisiljena v njihovo prodajo. To je resen papir resne institucije.
-
Živimo v času Grete Thunberg, pod petami nam gori, in razmišljati gre tudi o rečeh, kot je darvinizem. Nauk, ki pravi, da evolucijo poganja naravna selekcija, vsesplošno spopadanje za preživetje, ohranja svojo dvestoletno veljavo, a morda ne predstavlja popolne slike. Po nekaterih teorijah so se zgodnje vrste mnogoceličarjev (njihovi potomci smo tudi ljudje) razvile s sodelovanjem in simbiozo. Skratka, življenje naj bi nastajalo in se razvijalo tudi miroljubno.
-
Premier Šarec je po nacionalkini oddaji Brezno poslal v javnost tvit: »Glede na včeraj videno o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje EK so bile močno nenavadne.» Nenavadne je zelo blag izraz. Evropska komisija je takrat Slovenijo izsiljevala, jo s pomočjo notranjih kolaborantov ogoljufala za nekaj milijard evrov in jo prisilila v prepoceni prodajo bank. Brezno, oprto na policijsko ovadbo in druge vire, je to jasno razgalilo.
-
Kaj je tako okrepilo zelene stranke na zadnjih evrovolitvah, je bolj ali manj jasno: najprej čedalje očitnejša okoljska kriza in s tem povezani strahovi, nato omajano zaupanje v etablirano sredinsko politiko. Svoje je prispeval tudi jezni glas mlade generacije – fenomen Grete Thunberg.
-
Našo sosedo Avstrijo čakajo po evropskih volitvah jeseni še predčasne parlamentarne volitve. Zakuhala jih je afera Ibizagate. Fatalni video, posnet v razkošni vili z mnogimi skritimi kamerami, je razdrl vladajočo Kurzevo koalicijo in razkrinkal Strachejeve svobodnjake – tipične desne ekstremiste, ki vidijo v državi in medijih plen, se delajo poštene in vnete za male ljudi, v resnici pa so mahnjeni na moč in denar. V Avstriji je na oblasti sodrga, je zapisal publicist Robert Misik.
-
Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, ki se klati po Evropi in povezuje skrajno desnico, je nedavno rekel: »Po volitvah bo Bruselj vsak dan Stalingrad.« No, tako hudo najbrž ne bo, drugače pa – populisti in skrajna desnica bodo močnejši, a politična sredina bo ohranila prevlado, morala pa se bo pregrupirati. EU ostaja v resnih težavah – brexit, gospodarska negotovost, migranti, nacionalizmi, razvojne razlike med članicami, trumpovska Amerika … Politični prostor se še naprej spreminja, najočitneje z vzponom populistov in ekstremistov ter nazadovanjem sredinske politike. Prav ta sredina (konservativci, socialdemokrati, liberalci …), že desetletja na oblasti, je Unijo postopoma spravila v večdimenzionalno krizo. Nič ne kaže, da bo po volitvah drugačna, dovolj je pogledati favoriziranega Junckerjevega naslednika Webra.
-
Nekatere stranke frfotajo kot metuljčki – malo sem, malo tja. V parlamentarnem odboru za zdravstvo so štiri koalicijske članice – SD, Desus, SMC, SAB – skupaj s SDS in NSi glasovale proti predlogu, ki bi zavrl nadaljnjo tiho privatizacijo zdravstva. Pred tem je bil predlog amandmaja v koaliciji usklajen. Glasovanje je bilo za četverico prav izdajalsko.