Nemanja Golijanin: Leto prašiča, Ravnikar Gallery Space

Blaginja, sreča in dobre možnosti. To so stvari, ki naj bi nam jih prineslo lansko leto, v kitajskem horoskopu poimenovano »leto prašiča«. Nemanja Golijanin (letnik 1983), eden zanimivejših srbskih umetnikov mlajše generacije, je v seriji del Leto prašiča izhajal iz kulturnega pojava, globoko ukoreninjenega v kolektivno zavest. Prašič je v umetnosti največkrat simbol sreče ali strahu, spet drugič predstavlja slavje, posmeh in nenaklonjenost, umetnik pa ga skozi sodoben kontekst osvetljuje kot posrednika med posameznikom in svetom. Pri tem je sestavil zgodbo, v kateri je prašič sredstvo ter metafora nenasitnosti in pohlepa nove dobe in ki nam ponuja natančen vpogled v realnost obstoja posameznika in družbe. Golijanin pri ustvarjanju izhaja iz interpretacij in analiz osebnega arhiva: fotografij, knjig in igrač, ki skozi oddaljene spomine in pretečene dogodke dobivajo nove pomene in perspektive. V svoje delo pogosto vključuje simbole pop kulture, s humorjem pa problematizira vlogo posameznika in bistvo obstoja.

Zoran Mušič: Obsojeni na upanje – risbe iz Dachaua, Moderna galerija

Dachauske risbe Zorana Mušiča iz leta 1945 so leta 2016 odkrili v arhivih Narodnega združenja italijanskih partizanov, eno pa v Pokrajinskem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Celoto spremljajo odlomki iz pričevanj preživelih iz nacističnih taborišč in tistih, ki so jih osvobajali.

Muzikofilija, Anton Podbevšek Teater

V režiji Ivane Djilas bo uprizorjena predstava Muzikofilija, v kateri nastopajo Aleš Valič, Aljaž Jovanović in Boštjan Gombač, nastala pa je v sodelovanju Anton Podbevšek Teatra in Cankarjevega doma. Predstava sloni na delu Oliverja Sacksa (1933– 2015), kliničnega nevrologa in univerzitetnega profesorja, ki je zaslovel že s svojo prvo knjigo Prebujanja (1973). Ta govori o preživelih po pandemiji spalne bolezni, o njej pa so slabih dvajset let po izidu knjige posneli tudi film z Robinom Williamsom in Robertom de Nirom v glavnih vlogah. Odgovoru na vprašanje o smislu človekovega bivanja se je Sacks najbolj približal v zgodbah o možganih in glasbi (Muzikofilija 2007), ki jih je zbiral vse od šestdesetih let. Zgodbe o terapevtski moči glasbe namreč kažejo, da je glasba močnejša, kot si sploh lahko predstavljamo, in da igra ključno vlogo pri razumevanju človeka, njegovih možganov in njegove zavesti.

Kliči M za Macbetha, Slovensko mladinsko gledališče (SMG)

V režiji Matjaža Pograjca je nastala predstava Kliči M za Macbetha, v kateri so uporabili sonete Williama Shakespeara v prevodu Janeza Menarta in Srečka Fišerja. V uprizoritvi igrajo Jurij Drevenšek, Klara Kastelec, Blaž Šef, Matija Vastl, Željko Hrs, Matej Recer, Ivan Peternelj, Janja Majzelj in Daša Doberšek. »Kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in ni je močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda. Pa že zatuliš v luno, medtem ko sediš v temačnem baru, kjer ti delajo družbo samo miza, nekaj stolov, crkujoča sveča, kozarec rdečega vina in devet igralcev, ki pripovedujejo zgodbo o Macbethu in njegovi hudičevki,« so zgodbo poetično opisali gledališčniki.

Rebeka Lukošus: Počasi, DobraVaga

Rebeka Lukošus se predstavlja s striparskim zinom Počasi. Ilustracije s svojimi živimi barvami na prvi vtis delujejo vedro in razgibano, zgodba, ki nam jo pripovedujejo, pa je v resnici kratka in umirjena. Gibi so minimalni, dejanja malenkostna, celoten potek dogodkov počasen. V stripovskih sekvencah se zgodi komaj kaj, skoraj nič. Umetnica se je rodila leta 1995 v Latviji, kjer je tudi diplomirala iz vizualne umetnosti. Za seboj ima več razstav v Evropi, ilustrirala pa je tudi za številne literarne in otroške revije ter prozo.

Nina Dragičević: Ljubav reče greva, Stara mestna elektrarna

Ljubav reče greva je pesniška knjiga Nine Dragičević, ki jo poznamo tudi kot prozaistko, esejistko, skladateljico in sociologinjo; kot ustvarjalko, ki deluje na več področjih umetniškega in teoretskega izražanja. Zvočna interpretacija Žige Jenka ter glasovna interpretacija Anje Novak in same avtorice bo predstavila sintezo umetnostnih in mišljenjskih zvrsti, od lirskih utopitev v ljubezen pa do natančnih analiz sodobnih družbenih patologij. Nina Dragičević je avtorica štirih drugih knjig: romana Kdo ima druge skrbi (2014) in dveh esejističnih monografij, Slavne neznane (2016) in Med njima je glasba (2017). Njena besedila so bila prevedena v angleški, nemški, češki in španski jezik. Je sourednica literarne revije Idiot ter avtorica več elektroakustičnih kompozicij in zvočnih instalacij. Leta 2016 je izšel njen album Parallelax, leta 2019 pa album z elektroakustično opereto Gospa, tega v realnosti ni.

»Zakaj se bojim drugačnega?«, Gledališče Glej

Šest mladih išče svojo identiteto. »Kdo sem, kam grem in od kod prihajam? Pripadam prostoru, v katerem živim, ali tistemu, iz katerega izhajam? Sprašujem se, zakaj izločam, zakaj odrivam, zakaj se bojim drugačnega. Skozi svoje izkušnje in izkušnje številnih drugih poskušam najti svojo pripadnost. Poskušam najti svoj dom.« Režiserka mednarodne predstave je Tijana Zinajić, performerji pa so Tina Malenšek, Rebeka Štokelj Hlede, Jule Viebrock, Mariana De Freitas Mothe, Quentin de Brito in Tendayi Mutongerwa.

Celovečerec: Levanael & Dacho, Pritličje

Levanael in Dacho iz tria Matter bosta tokrat Tunjo pustila doma in v ljubljanskem Pritličju postregla z DJ-setom ter vrtela disco, tehno in house. Ker gre za sklop Celovečerec, bodo plesni ritmi odmevali pozno v noč, vse tja do tretje ure zjutraj.

Nika Kupyrova & Ekaterina Shapiro-Obermair: Otherworldly Ravnikar Gallery Space

Razstava umetnic Nike Kupyrove in Ekaterine Shapiro-Obermair z naslovom Otherworldly ustvarja videz sveta, ki je domala identičen z našim, a z neko minimalno nenavadno, težko določljivo razliko. Ekaterina Shapiro-Obermair (Moskva, Rusija, 1980) je študirala slikarstvo in kiparstvo na akademiji za likovno umetnost na Dunaju in v Nürnbergu (1999–2009). Od leta 2004 živi in dela na Dunaju. Trenutno je doktorska študentka na akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Prejela je več nagrad, med drugim štipendijo newyorške fundacije Pollock-Krasner (2014). Svoja dela je razstavljala v galerijah, muzejih in ustanovah v mednarodnem okolju. Nika Kupyrova (Kijev, Ukrajina, 1985) je odraščala v Pragi, študirala na akademiji za umetnost v Edinburgu, islandski univerzi za umetnost in univerzi za uporabno umetnost na Dunaju, kjer prav tako trenutno domuje. Njena dela so bila med drugim predstavljena na mednarodnem moskovskem bienalu mladih umetnikov in na referenčnih razstavah po svetu.

AntiValentinovo, Cvetličarna

Dvodnevni koncertni dogodek AntiValentinovo bo spojil punk, funk, rock in nostalgijo. Prvi večer bodo v Cvetličarni nastopili Infected, Elevators, Peter Paradox (na sliki), Vatra in Let 3, drugi večer pa bodo oder zasedli TMS Crew, Paraf in Niet. Prva različica festivala AntiValentinovo je nastala v Zagrebu na pobudo Let 3, ko so leta 2016 napovedali veliki koncert v Domu sportova. Dogodek je požel velik uspeh, zato so koncept proti komercializaciji ljubezni nadaljevali tudi kasneje. V preteklosti so tako oder AntiValentinovega, ki so ga lani prvič organizirali tudi v Ljubljani, krasili že Psihomodo Pop, Vojvo V, Edo Maajka, Elemental, Rambo Amadeus, Klemen Klemen in drugi.

Jan Krmelj: Življenje drugih, Mala drama

Leto 1984, Vzhodni Berlin. Agent tajne službe brez prekinitve nadzira dramatika in njegovo partnerko, igralko. Skozi prisluškovanje in pričanje vsem dimenzijam ljubezni v njunem življenju se preobrazi njegov pogled na svet ‒ in lastno vlogo v njem. Kaj nas tako privlači pri življenju drugih? Danes ni leto 1984 in nismo v Vzhodnem Berlinu, a družba nadzora ostaja, le da je danes ne moremo več utelesiti v enem aparatčiku, enem krivcu in imenu. Uprizoritev Življenje drugih v režiji Jana Krmelja je nastala po motivih filma Floriana Henckla von Donnesmarcka, v njej pa igrajo Janez Škof, Uroš Fürst in Saša Mihelčič.

Diamond Terrifier: Trouble & PRSA, Pritličje

Sam Hilmer oziroma Diamond Terrifier je glasbenik, kurator in ustanovitelj priznane glasbene tvorbe ZS, ki se tokrat vrača v Pritličje s projektom Trouble, ki ga soustvarja z Lauro Paris. Sam je doslej posnel več plošč, na katerih s saksofonom in elektroniko raziskuje meje poslušljivega. Kot večplastni umetnik razmišlja o socialnem in fizičnem prostoru, v katerem nastopa. Projektu Trouble bo delal družbo ljubljanski avdiovizualni kvartet PRSA (Pavlica, Rogelj, Seliškar, Anžiček), ki raziskuje širino elektronskih glasbil in slike. Vstop prost.

Katja Goljat: Dom je tam, kjer lahko parkiraš, TAM-TAMova

TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi predstavlja razstavo Katje Goljat: Dom je tam, kjer lahko parkiraš. Na poti med New Yorkom in Wisconsinom je nastala serija fotografij Freedom and Hope, sinteza portretov ljudi in avtobusov, v kateri fotografinja kot sopotnica dokumentira pot ter življenje sodobnega nomada. Ta se čez celino še vedno ziblje med zarjavelo pločevino, škripajočim podvozjem in neredkimi pobegi v omamo. Nekdaj šolski avtobus se paradoksalno zdaj sam spreminja v bivališče, dom ter hkrati služi kot prevoz za pobeg iz sistema.

Bowrain, Kino Šiška

Izkušeni domači glasbenik Tine Grgurevič, bolj znan kot Bowrain, predstavlja nov projekt z naslovom 2020 Seconds(A)live, ki je nastajal vse od jeseni 2018. Stvaritev je močno zaznamovala Bowrainova mednarodna izkušnja sodelovanja z južnoafriškim kolektivom The Brother Moves On, v Šiški pa se bo predstavil skupaj z večjo zasedbo domačih glasbenikov. Na odru se mu bodo pridružili Oskar Longyka (violina), Ema Kobal (violončelo), Vita Kobal (violina), Žiga Golob (kontrabas), Igor Matković (trobenta), Denis Beganovič (pozavna), Gašper Okorn (francoski rog), Rok Grubelnik (tuba), Peter Baroš (sintesajzer), Karlo Petrović (bobni), Zvezdana Novaković (vokal) in KALU (vokal). Za vizualni koncept so poskrbeli Tjaša Gnezda, JAŠA in Ivian Kan Mujezinović/Ee. Za uvod bo poskrbel glasbenik Drago Ivanuša, ki bo predstavil performans z naslovom 10 Minutes of Happiness.

APPOINTMENT 4.0,

Prodajnorazstavni projekt glasbenih plakatov APPOINTMENT je tudi letos, že četrtič, preddogodek festivala MENT Ljubljana. Projekt je nastal leta 2016 v želji po razširitvi vizualnega sklopa festivala ter hkrati po obuditvi glasbeno-umetniškega plakata. Že od samega začetka je bil eden od ciljev projekta angažirati čim več mladih ustvarjalcev s karseda različnih področij ustvarjanja. Tudi letos je bil 77 umetnicam in umetnikom dodeljen po eden izmed glasbenih izvajalcev festivala, čigar glasba jim je bila glavni vir navdiha za plakat. Domači in tuji umetniki so s svojimi edinstvenimi likovnimi govoricami ustvarili tako raznovrstne plakate, kot je pestra glasbena paleta letošnjega festivala. Med sodelujočimi so tudi Adrijan Praznik, Ajda Kadunc, Aljaž Košir - Fejzo, Eva Juričan, Eva Popit, Lucijan Prelog, Luka Lavrenci, Luka Uršič in Žiga Roš. Razstava bo v galeriji DobraVaga na ogled do 29. februarja.

AKA Neomi, Kino Šiška

Tankočutna ljubljanska zasedba AKA Neomi bo končno predstavila svoj novi, drugi album (Beutiful Disasters), na katerega smo čakali kar osem let. Z rahlo osveženim imenom in besedili v angleškem jeziku se zasedba pripravlja na sodelovanja na mednarodnem trgu, njihovo jedro pa ostaja avtorica in vokalistka Saša Vipotnik, ki v prenovljeni zasedbi (Mario Babojelić, produkcija, kitara, Dejan Slak, baskitara, bas sint, Marko Grubar, bobni, in Igor Matković, klaviature in trobenta) ohranja mešanico elektro indie popa, trip hopa in minimalistične unplugged akustike.

69 položajev in 21 pornografij, MG + MSUM+ SMG

V Ljubljani se bo v okviru cikla Oblike uprizarjanja predstavila danska koreografinja in plesalka Mette Ingvartsen z dvema deloma: 69 položajev (MG+MSUM, sreda, 22. januarja, ob 20.00) in 21 pornografij (Mladinsko, četrtek, 23. januarja, ob 19.00). Oboje je del še nezaključenega cikla Rdeči komadi, v katerih umetnica raziskuje odnos med spolnostjo in javno sfero ter se ukvarja z vplivom golih, seksualiziranih teles na družbene strukture. Z njima skuša pokazati, da je spolnost javna, družbeno pogojena, ne pa zaprta zgolj v intimo. Plesna performansa bo pospremil kurirani blok prireditev. Programski sklop Oblike uprizarjanja se ukvarja z vprašanjem, kaj performans pomeni danes.

Marko Jakše: Proti toku, ArtKIT & KIBLA, Maribor

V Mariboru se bo odprla dvodelna slikarska razstava Marka Jakšeta Proti toku, in sicer v petek, 17. januarja, ob 18. uri v ArtKITu na Glavnem trgu 14, in ob 20. uri v KiBeli (razstavišče multimedijskega centra KIBLA v Narodnem domu). Jakše se bori proti vzpostavljenim sistemom, saj meni, da siromašijo umetnost in ji odvzemajo njen osnovni postulat, svobodo, razstava Proti toku pa manifestativno zavrača strukturo sodobnega umetniškega prostora, ki je ujet v birokratske mehanizme in diktate.

Peter Ferlan: Resnični problemi, DobraVaga

Peter Ferlan (1990) končuje podiplomski študij ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se z večnim vprašanjem: Kako skozi humor prikazati bizarne, težke in presenetljive stvari? Tokrat predstavlja razstavo Resnični problemi, v kateri se problemi človeka soočijo s problemi človeštva.

Simon Stephens: Maria, SNG Drama Ljubljana Premiera

Osemnajstletna Ria je noseča. Ko ji zdravnik svetuje, naj jo pri porodu kdo spremlja, da ji bo v tolažbo in oporo, se znajde pred težavo, saj ne ve, kdo je otrokov oče. Mame nima, ker jo je pred dvema letoma zbil tovornjak, oče je prezaposlen, babica pa sovraži bolnišnice. Če ne bo našla nikogar, bo vzela s seboj pametni telefon in si ogledala kakšen dokumentarec. Avtor drame Simon Stephens (1971) spada med najplodovitejše britanske dramatike. V slovenski različici, ki jo je režiral Janusz Kica, bodo zaigrali Eva Jesenovec, Saša Tabaković, Silva Čušin, Valter Dragan, Klemen Janežič in drugi.

Matija Bobičić: FUNNY HOW?, Ravnikar Gallery Space

Uveljavljeni umetnik mlajše generacije Matija Bobičić (1987) z razstavo FUNNY HOW? ponuja refleksijo in soočanje resničnosti in imaginarnosti, nerodnega neskladja in harmonije, normalnosti in nenavadnosti, tragedije in komedije. Vse to dopolnjujejo rumene lobanje, plastične vrečke, superge Nike in konzerve Rio Mare, ki se prek prepoznane domačnosti dotikajo okoljske problematike in kritike pretirane potrošnje. Kot utelešeno protislovje pa se znajdejo tudi klovnovski obrazi z značilnimi nastopaškimi nasmeški. Bobičić se pri tem izogiba pogledu, ki obsoja, ter gledalcu nastavlja ogledalo in ga sprašuje: Funny how?

Na božično noč

Magnificovi božični koncerti so se zgodili nekako po naključju. Prvi je bil na mariborskem Lentu, potem so se kar nadaljevali, preselili so se v ljubljansko Cvetličarno pa v Kurzschluss na Gospodarskem razstavišču, zadnjih nekaj let še v Stožice.

Jiři Bezlaj: Kamen, Mestna galerija Ljubljana

Jiři Bezlaj (letnik 1949) je eden najvidnejših sodobnih slovenskih kiparjev, njegova dela pa so del številnih zasebnih in javnih zbirk. O svoji aktualni pregledni razstavi z naslovom Kamen je zapisal: »Takrat sem ga prvič pazljivo pogledal, ležal je na rečnem bregu in se nenavadno lesketal, sončen dan je bil in nebo brez oblakov se je razpredalo čez naju, čez kamen in mene je ležalo modro nebo, zrak je bil čist, oster in hladen in jaz kipar sem ga dolgo gledal.«

Obuti maček, Slovensko mladinsko gledališče

Družinski »mijauzikl« Obuti maček, ki ga po besedilu Andreja Rozmana Roze režira Vito Taufer, je duhovito pravljičen in dinamično družbenokritičen. Za spevne songe sta poskrbela Nana Forte in Jure Ivanušič, inštrumentalno podlago pa bodo ponudili Vasko Atanasovski, Uroš Maček, Marjan Stanič in Žiga Golob. V »mijauziklu« bodo poleg njih nastopili Rok Matek, Luka Cimprič, Anja Drnovšek, Ivan Godnič in Maruša Oblak. Obuti maček je zgodba o mlinarjevem sinu Maticu, ki po očetovi smrti kot dediščino dobi le »hišnega mačka Fritza«. Predstava je namenjena vsem od 7. leta dalje

Ivan Cankar: Za narodov blagor, Mestno gledališče ljubljansko

Cankarjevo besedilo Za narodov blagor, ki je ob izidu leta 1901 temeljito razburkalo slovensko javnost, še danes, torej več kot 120 let kasneje, zareže prav tako bridko kot tedaj. Zgodba govori o dveh izprijenih voditeljih političnih strank, ki se borita za prevlado. Oba si pod pretvezo, da delata dobro za ljudi, z vsemi sredstvi prizadevata samo za svoj lastni uspeh. V pehanju za močjo in oblastjo ne manjka podlosti, podtikanj, spletkarjenja in umazanih igric. V najnovejši različici bo režisersko taktirko prevzel Matjaž Zupančič, v uprizoritvi pa bodo zaigrali Primož Pirnat, Lotos V. Šparovec, Bernarda Oman, Ajda Smrekar, Jernej Gašperin, Jožef Ropoša, Tanja Ribič, Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Boris Kerč, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Gaber K. Trseglav, Matic Lukšič ter plesalke Anja Möderndorfer, Petra Peček, Veronika Valdes in Aja Zupanec.

Go Go Bar: Novoletno balansiranje, Gala hala, Metelkova

Tudi na Metelkovi bo nedvomno pestro na vseh prizoriščih, največjo zabavo pa bo že tradicionalno priredil največji tamkajšnji klub Gala hala, kjer bodo letos vrteli plesne alter hite, in kot so zapisali organizatorji, »tiste malo starejše in tiste malo novejše«, ter dodali, da lahko pričakujete glasbo v slogu naslednjih izvajalcev: The Chemical Brothers, Prodigy, Brooke Candy, Beastie Boys, Crystal Castles, Fatboy Slim, Boy Harsher, Acid Arab, Nicki Minaj, The White Stripes, The Hives, Electric Six, Sestre, Kasabian, Repetitor, Panjabi MC in »vse ostalo, kar spada zraven«.

Nou let v Božidarju!, Božidar

Ker se je lanska formula izkazala za nadvse primerno, so se organizatorji v Božidarju tudi letos odločili začrtati podoben silvestrski dogodek, ki so ga na kratko opisali z naslednjimi besedami: dvorana-bar, temačno-toplo, techno-house, electro-disco, wave-funk, udarno-melodično, koračnice-roke v zrak. Za mešalno mizo bo na najdaljšo noč v letu nastopilo kup utečenih (domačih in tujih) strojevodij Božidarjevih plesišč, ki bodo zapolnili več plesišč, med njimi bodo tudi Borka, Lavka, Le Berg, Brassfoot, Borut Cvajner in Stasa, za vizualije pa bo skrbel VJ Alessandro di Giampietro.

K4 2020, Klub K4

Na najdaljšo noč bo v Sloveniji že tradicionalno največ izbire v prestolnici, tudi kar se tiče klubskega dogajanja – če se ne želite gnesti na prostem v mestnem središču, kjer ponujajo bolj in manj zanimive godbe ob bolj ali manj dišeči hrani. Tako denimo v najglasnejši ljubljanski kleti, Štirki, na novoletni večer, ki se bo podaljšal vse do 6. ure zjutraj, obljubljajo »sočen house« in »proper techno«. Klubski dogodek K4 2020 bo poskrbel za pester izbor didžejev, ki bodo sukali ritme na malem in na velikem flooru, na prvem bodo z vami Lara b2b Nitz, Nulla b2b Dvidevat in Softskinson, na drugem pa Utti (Synaptic crew), Splinterhouse (Synaptic crew) in Simm. (Just us). Za vizualije bo skrbel 5237.

Radikalno svoboden

Damir Avdić, rokovski pridigar, ki s kitaro, tremi mikrofoni, marshallom in dolgim kitarskim kablom pripoveduje ljubezenske zgodbe, četudi se te sprevračajo v ostro kritiko aktualnega političnega trenutka, ki je morda satirična, nikoli pa malodušna in zaznamovana z brezizhodnostjo, je pred mesecem izdal nov album, poimenovan Radikalno šik. Ker takšen Avdić res je, je radikalno šik. Tako se kaže tudi na tabloidno-viralni naslovnici nove plošče, ki jo je oblikoval Ajdin Bašić, fotografiral pa Jože Suhadolnik.

Saša Tabaković: Pesmi z drugega brega, SNG Drama Ljubljana

Na sedmem koncertu iz cikla Drama Akustika se bo na velikem odru ljubljanske Drame v drugačni luči predstavil Saša Tabaković, sicer stalni član gledališkega ansambla. V družbi odličnih glasbenikov bo raziskoval kulturno izročilo narodov panonske nižine. Pesmi z drugega brega bo predstavil skupaj z Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem, Goranom Krmacem, Vasilijem Centrihom in Robertom Piklom.