-
Ni problem, ko Jennifer Hudson, finalistka Ameriškega idola, poje - problem je, ko neha peti. Ni problem, ko njen nadomestek, Beyonce Knowles, poje - problem je v tem, ko neha peti. Ni problem, ko Sanjske punce, trio, zmodeliran po Motownovem triu The Supremes, poje - problem je, ko neha peti. In seveda, ni problem, ko Eddie Murphy poje - problem je, ko neha peti.
-
Ker Paulu Verhovnu, avtorju Robocopa, Popolnega spomina, Prvinskega nagona in Vesoljskih bojevnikov, ni uspelo posneti najdražjega h'woodskega filma vseh časov, je sklenil, da posname najdražji nizozemski film vseh časov, toda Črna knjiga, ki so jo mnogi razglasili za njegovo verzijo Schindlerjevega seznama, vsebuje twist, ki bi ga Spielberg težko požrl.
-
Begunci, ki se pred nacisti zatečejo v Maroko, se zbirajo "Pri Ricku", v nočnem klubu, katerega lastnik je cinični Rick Blaine ( Humphrey Bogart ), ki se ne meni za njihove tegobe in prošnje - vsi hočejo njegovo zavezništvo, vsi bi ga radi pridobili na svojo stran, vsi iščejo njegovo pomoč. Na koncu ugotovi, da se bo treba za svobodo in demokracijo žrtvovati, zato svojo nekdanjo punco Ilso ( Ingrid Bergman )...
-
Ugandski diktator Idi Amin Dada je bil seksualni šampion, harmonikar in kanibal. Kot veste, je v njegovem “mandatu”, potemtakem med letoma 1971 in 1979, umrlo na stotisoče ljudi - nenaravne, brutalne, grizlijevske, ekscesne smrti. In kot veste, se je v svojem “mandatu” rad obdajal z belimi svetovalci. To mu je imponiralo.
-
Čudežna mreža je film za otroke, posnet po otroški klasiki, toda za razliko od mnogih drugih ekranizacij otroških klasik samega originala ne ubije. Dakota Fanning, ki je očitno sklenila, da si bo malce odpočila od vseh stresov, ki jih je doživela v Vojni svetov, Srhljivih skrivalnicah in Telesnem čuvaju, reši pujska Wilburja pred zakolom.
-
Če hoče režiser pokazati “lepoto po ameriško” ali pa “bulvar zlomljenih sanj”, potem film postavi v predmestje, v ta ultimativni lager “ameriškega sna”. Predmestje je kraj, kamor gredo ljudje zato, da bi se “normalizirali”. Kraj, kjer se lahko končno pravljično skrijejo - kjer lahko uspešno hlinijo, da so ugledni državljani, zgledni...
-
V iskanju sreče je film o Chrisu Gardnerju, ki išče srečo. O črncu, ki ni imel priložnosti, pa četudi Rubikovo kocko sestavi v sekundi - v mladosti se ni mogel šolati, zdaj pa ne more dobiti službe. Zato od bolnišnice do bolnišnice - običajno z metrojem ali busom, še raje peš, kot Chris(t) - vlači težke medicinske aparate, ki pa ne gredo v promet.
-
Anthony Minghella je očitno sklenil, da bo Jude Law njegov Robert De Niro. Problem je kakopak v tem, da Law ni De Niro in da Minghella ni Scorsese, pa četudi tokrat - za vlogo slovanske prostitutke, ki diši bolj po Kafki kot po seksu - angažira Vero Farmiga, bejbo iz Dvojne igre. Law igra snobovskega japija, jet-set krajinskega arhitekta, ki ugotovi, da obstajajo tudi drugi ljudje.
-
Uro je hladni, svinčeni, postibsenovski triler o norveškem policaju, Hansu Pettru ( Nicolai Cleve Broch ), rekrutu tajne policijske enote za boj proti dilerjem (URO), ki se ne ozira nazaj, kar pomeni, da slovi po svojem soliranju - po svoji muhavosti, po svoji nepredvidljivosti, po svoji neobvladljivosti. Vedno butne naprej, v akcijo, ne da bi preveril, če ima pokrit hrbet.
-
Nemci so nekoč, še pred II. svetovno vojno, sloveli po filmskih simfonijah velemest, po rapsodičnih dokumentarcih o idiličnih nemških velemestih, recimo Berlinu, ki so po eni strani izgledala kot utopične orjaške promenade, kjer je Nemec Nemcu Nemec, po drugi strani pa kot odgovor na Langov antiutopični Metropolis. Brutalna mularija izgleda kot hiperrealistično neorealistična verzija simfonije velemesta...
-
Ker so zadnjega stripa o Asteriksu v Franciji prodali več kot zadnjega romana o Harryju Potterju, smo spet med običajnimi galskimi osumljenci, saj veste, kakih 50 let pod ničlo, tako da lahko mirno pričakujete številne anahronizme, tudi esemesanje in “spopad civilizacij”, za katerega tokrat, kot pove že naslov, poskrbi soočenje Galcev in Vikingov, ki je posledica ugrabitve.
-
Četrti Leonejev vestern je elegična, melodramska opera o brezimnem maščevalcu ( Charles Bronson ), romantičnem banditu ( Jason Robards ), bogatem posestniku ( Gabriele Ferzetti ), revolverašu v črnem ( Henry Fonda ) in cipi ( Claudia Cardinale ). Leone je hotel pokončati tradicionalni vestern in vestern, ki ga je sam izumil, zato ne preseneča, da je na likvidacijo žanra, na ta ultimativni "pogreb", pripeljal cel...
-
Ali je kraljica Elizabeta II sploh človek? Ali ima sploh še stik z realnostjo in s svojim ljudstvom? Ali ima monarhija sploh še smisel? Ta tri vprašanja so si leta 1997, v dneh po smrti princese Diane, zastavljali Britanci, ko so ugotovili, da kraljica Elizabeta ne sočustvuje z njimi - niti z njimi noče sočustvovati. In čas tega kulturnega šoka - tega kratkega stika med kraljico in njenimi podaniki - popisuje ...
-
Na lov za orjaškim diamantom se vržejo črnec ( Djimon Hounsou ), ki ga je našel in skril, južnoafriški plačanec ( Leonardo DiCaprio ), ki v tem vidi svoj last job, ameriška reporterka ( Jennifer Connelly ), ki hoče razkrinkati krvavo trgovino z diamanti, in trruma pohlepnih, sadističnih, morilskih gangsterjev, ki skušajo z diamantom financirati novi sequel državljanske vojn...
-
Ljudje v glavnem živijo rutinsko, enolično, birokratsko, vsak dan se jim dogajajo iste reči, toda zjutraj, preden odidejo v službo, se kljub temu gledajo v zrcalo, ker je to pač edini način, da se sami sebi zdijo junaki. Harolda Cricka ( Will Ferrell ), uslužbenca davkarije, sicer tipičnega rutinerja z birokratskim pogledom na življenje in nase, ta antihumanistični, mizantropski narcizem pošlje v cono somraka:...
-
Italijanski film S ključi v žepu je rahločutni in za silo razsodni film o klišejih, ki publiki, pregneteni z “resničnimi zgodbami”, nudijo takojšnjo identifikacijo in gratifikacijo - film o hendikepiranem otroku ( Andrea Rossi ), rainmansko obsedenem s številkami, o očetu ( Kim Rossi Stuart ), ki ga po mnogih letih vidi prvič in ki skuša nadoknaditi zamujeno, o potovanju, na katerega...
-
“ Pozabi na ameriški sen - to je Sarajevo, ” slišimo v Nafaki, filmu, ki izgleda tako, kot da je bil posnet pred petimi leti. Fantu, ki med vojno fura videoteko (in ki rad citira filme, tudi Apokalipso danes), oče reče, da naj gre v Ameriko, ker da to ni njegova vojna, toda na drugi strani se bosanski vojak zaljubi v temnopolto Američanko - hja, to je tudi...
-
Po romanih in novelah Philipa K. Dicka so bili posneti mnogi intelektualni akcijski spektakli ( Iztrebljevalec, Popolni spomin, Posebno poročilo ), toda režiserji teh filmov so Dicku zelo pomagali. Ali bolje rečeno, skušali so ga razvezati, razložiti, linearizirati. Če ste te romane in novele brali, namreč niste imeli občutka, da berete akcijske spektakle, prej narobe - imeli ste občutek, da berete izpovedi...
-
Če ste videli Krvavi hostel, potem boste lažje razumeli vse podtone šokerja Turistas, ki nam še enkrat pokaže, kako neumni, kako idiotski, kako naivni in kako arogantni so zahodni turisti. Tokrat se ne znajdejo na Slovaškem, ampak v Braziliji, toda prav tako Bogu za hrbtom, nekje sredi predmoderne džungle, kjer obtiči avtobus, v katerem je tudi šest zahodnih turistas, saj veste, tinejdžerskih dvajsetletnikov -...
-
Eric Schlosser je leta 2001 objavil knjigo Narod hitre prehrane (Fast Food Nation), v kateri je razmontiral McDonald's in Ameriko, ki je McDonald's ne formatira le fizično, ampak tudi duhovno. Prehranjevanje v Ameriki je nevarno, toda industrija hitre prehrane in njena priležnica, mesno-predelovalna industrija, nista spremenili le ameriške kuhinje, ampak tudi ekonomijo, socialo, okolje in, heh, družinske...
-
Greg Kinnear izgleda povsem običajno, kot mali človek brez posebnosti, sleherniško. Zato tudi vedno verjamemo, da bi se mu lahko to, kar se mu zgodi, res zgodilo. Kinnear bi lahko celo življenje stal ob naftni črpalki, a je ne bi opazil. Policaj, ki bi ga ustavil zaradi kakega povsem nedolžnega in banalnega prekrška, recimo trobljenja, pa bi bil tako impresioniran, ko bi v prtljažniku njegovega avtomobila našel...
-
Predstavljajte si Vročino, le da drug z drugim nista obsedena policaj in ropar, Pacino in De Niro, ampak dva policaja, Gerard Depardieu in Daniel Auteuil, ki skušata - vsak po svoje, s svojimi triki in metodami - potolči enigmatično, maskirano, zelo učinkovito roparsko bando, njuno tekmo pa še dodatno komplicira dejstvo, da je šef pariške policije ( Andre Dussolier ) tik pred upokojitvijo in da sta...
-
Borat je zamudil priložnost, da bi obdelal Slovenijo. V Terminalu je Tom Hanks zamudil priložnost, da bi bil Slovenec. The Descent, sijajni triler, ki se dogaja v orjaški podzemski jami, je zamudil priložnost, da bi se dogajal v Postojnski jami. Hja, filmi Slovenijo vedno zamudijo, zgrešijo - ignorirajo. In nič drugače ni v Arsenu Lupinu. Za začetek, Karel X.
-
Darwinova nočna mora, dokumentarec o visokih stroških globalizacije, se dogaja na eksotični lokaciji, v Tanzaniji, ob Viktorijinem jezeru, kjer bi se lahko dogajali filmi vseh žanrov, toda manjši eksperiment sredi šestdesetih je to lokacijo spremenil v torišče apokaliptičnih žanrov.
-
Filmi so bili najprej nemi, toda svoje nemosti niso jemali kot motnje. Ker niso mogli uživati v govorici, so uživali v gibanju - odtod vse tiste burleske, v katerih so junaki bežali, skakali in padali, v katerih so se rušile stavbe in v katerih so se valile nevarnosti. Nemi filmi so bili študije gibanja. In Jet Li, eden izmed najbolj gracioznih in najbolj hiperkinetičnih kraljev borilnih veščin ( Bilo je nekoč na...
-
Ko na oder stopi čarodej, ni nič več to, kar se zdi, da je. To, kar vidite, je le iluzija. In Skrivnostna sled, posneta po romanu Christopherja Priesta, je film o dveh čarodejih, ki v viktorijanski dobi, na prelomu stoletja, tekmujeta v tem, kdo bo izdelal boljšo iluzijo - iluzijo, s katero bo nategnil, premagal, ponižal, “ubil” in ubil drugega.
-
Američani izdelajo puško, ki jo kupi Japonec, ki jo podari maroškemu vodiču, ki jo proda maroškemu pastirju, ki jo da sinu, ki nehote ustreli ameriško turistko - globalizacija je včasih le trzljaj metuljevih kril. Mehiški auteur Alejandro Gonzalez Inarritu je spet na svojem terenu - na terenu svojih mozaičnih eposov, Pasje ljubezni in Enaindvajsetih gramov.
-
Dina (Vida Jerman), žena direktorja Gantarja (Miha Baloh), se zatrapa v mladega košarkarja Luko (Igor Galo). Da bi mu bila bližje, ga najame za sinovega inštruktorja. Košarkar se je naveliča. Direktor umre. Košarkar se vrne najprej vrne k njej, toda po incidentu z njenim sinom, ki ga dolži za smrt svojega očeta, se raje vrne k svoji punci. Še nikoli toliko seksa v slovenskem filmu.
-
Bitka v nebesih + Muhasti oblak
Bitka v nebesih se začne s hardcore felacijo: Ana (Anapola Mushkadiz), bejba pri dvajsetih, ga vleče Marcosu (Marcos Hernandez), hombretu srednjih let. Po licih ji tečejo solze, tako da izgleda kot kip device Marije, ki joče. Zadnji tango v Mexico Cityju? Neke sorte. Oba namreč muči hud občutek krivde: Ana je hči generala, ki se pod pultom prostituira, Marcos, generalov šofer, pa je ugrabil nekega...
-
Utrip groze je tako depresivna, mrtvo počasna grozljivka, da jo morate gledati na fast-motion. In ko jo gledate, si rečete: kje si Wes Craven, ko te najbolj potrebujemo! Toda ironija je v tem, da je Craven - režiser horror klasik a la Zadnja hiša na levi, Opazujemo te, Mora v ulici brestov in Krik - scenarist te grozljivke. No, v resnici niti ni scenarist v pravem smislu tega izraza, hočem reči - Utrip...
Iskanje brez piškotkov ni možno
