Šluk iz palice

Nekateri si težko predstavljajo, da dneva na smučišču ne bi zaključili s kozarčkom ali dvema ognjene vode. Ker je smučanje s čutaro lahko moteče, so si v firmi WhiSki poles iz Chicaga zamislili smučarske palice, ki enako kot na smučanju pridejo prav po njem, saj jih lahko uporabimo tudi kot posodo za prenašanje pijače. V vsako gre dobra dva decilitra tekočine, na vrhu jih zapremo s posebnim plastičnim zamaškom, ki ga je mogoče obvladati celo v rokavicah.

Okusni milni mehurčki

Prestrezanje milnih mehurčkov z jezikom je zabavno, a zaradi okusa milnice dokaj ogabno početje. K sreči je pediater, alergolog in imunolog dr. Dat Tran na pobudo svojih otrok pred dvema letoma izdelal zmes, imenovano bubblelick, ki se je zdaj preimenovala v lick-a-bubble in s katero lahko užitne in okusne mehurčke naredimo iz katerekoli pijače. V enem paketu je šest posodic, v vsaki od njih 25 mililitrov tekočine za delanje mehurčkov ter dovolj prostora, da dolijemo napitek po lastni izbiri, na primer sok, kavo, čaj in celo alkoholne pijače, kot sta vino ali vodka, če so mehurčki namenjeni izključno odraslim. Lovljenje ter lizanje milnih mehurčkov, preden se ti razpočijo, sta tako za otroke in odrasle, bržkone pa tudi domače ljubljenčke postala varna, hkrati pa še privlačnejša. Napolnjeno posodico zapremo, nežno stresemo, da se obe tekočini zmešata, in že lahko s pomočjo palčke z obročki skozi slednje pihamo okusne mehurčke. Ti so primerni tudi za vegetarijance, če seveda vanje ne zamešamo goveje juhe.

Šapanjec

Bližajo se prazniki in vi ne veste, s čim bi za božič ali ob prehodu v novo leto nazdravili s svojim štirinožnim ljubljenčkom? Poskusite šapanjec oziroma pawsecco. Pod tem imenom, ki združuje paw kot angleški izraz za taco ali šapo, ter secco, ki označuje suho vino, britanska firma Woof & Brew ponuja belo ali roze različico žlahtne kapljice za pse in mačke. Kakopak pijača ne vsebuje niti mehurčkov niti grozdja, kaj šele alkohola. V sodelovanju z veterinarji je »vino« narejeno iz rastlinskih izvlečkov, med drugim iz cvetov bezga in lipe ter ginsenga, konzervirano pa je s kalijevim sorbatom. Čeprav jo seveda lahko postrežete v kozarcu s pecljem ali zdresirate svojega ljubljenčka, da pije naravnost iz steklenice, priporočajo tudi polivanje po pasji ali mačji hrani. Dotično podjetje sicer izdeluje še pivo za pse bottom sniffer in najrazličnejše pasje tonike, med katerimi je tudi tak, ki zmanjšuje vsebnost amoniaka v pasjem urinu, zaradi česar je trava, po kateri lulajo psi, bolj zelena, njihov sečni trakt pa baje bolj zdrav.

Cinnibird

Pri napitkih, ki jih strežejo v lokalih, je v zadnjih letih priljubljeno zaljšanje vrha pene kapučina ali kakava, tudi s pomočjo posebnih šablon. Medtem pa okraševanje hrane v restavracijah običajno še vedno ne seže dlje kot do vejice peteršilja, rezine pomaranče, lista solate in po robu krožnika potresene rdeče paprike v prahu. Kot da še nihče ni slišal za poseben svinčnik, ki ga je ustvaril oblikovalec Balasz Otvai iz Madžarske in ki s pomočjo začimb v prahu omogoča pisanje ali risanje po jedeh ter napitkih, pa tudi posodah, v katerih so ti postreženi. Svinčnik, ki deluje na baterije, napolnimo z materialom za puščanje užitnih sledi, se pravi z zmletim cimetom, poprom, peteršiljem, kakavom ali rdečo papriko, prah pa se nato ob pritisku na gumb izloča skozi odprtinico. Nekemični svinčnik, imenovan cinnibird, je sicer še eden v vrsti številnih nepotrebnih kuhinjskih pripomočkov, a lahko z njegovo pomočjo ustvarimo tudi domiselna in navdihujoča besedna ali nebesedna sporočila. Kadar kuharju jed ni najbolj uspela, se lahko na primer jedcu opraviči in odkupi vsaj z okusnim napisom na krožniku.

Viski na dan

Adventni koledarji, s katerimi v krščanskem svetu otroci odštevajo čas do božiča, naraščaju vsak dan prinesejo kakšno darilce, na primer sladkarijo ali igračo. Britanska firma Drinks by the dram razume, da odrasli v veseljaškem decembru raje kot po čokoladicah posežejo po alkoholu, zato jim v pripravah na sveti večer že nekaj let pomaga s skrbno sestavljenimi adventnimi koledarji, ki za kartonastimi vratci skrivajo z voskom zapečatene stekleničke s po tremi centilitri izbranih žganih pijač. Ponujajo posebne adventne koledarje za ljubitelje viskija, džina, tekile, ruma, konjaka, vodke, absinta itd. Adventni koledar z viskijem prinaša 24 različnih vzorcev viskijev. Ljubitelji imajo tako priložnost poskusiti najrazličnejše nagrajene viskije z vsega sveta, med katerimi so tudi precej dragi, stari ali kako drugače posebni. Vsak dan prinese novo ustekleničeno presenečenje, v štirih tednih pa se skupaj nabere ravno za eno buteljčno steklenico pijače. Na voljo je še dražja verzija za predbožično užitkarjenje, v leseni in ne kartonski škatli, ki vsebuje dragocenejše, izključno starane ali redke viskije.

Anarhistični luksuz

Prilaščanje simbolov kultur in subkultur z namenom kovanja dobička je v potrošniški družbi nekaj običajnega. Letošnje leto v modnem smislu ne skopari z izdelki, ki razkrivajo obscenost ponudnikov in kupcev prestižnih dodatkov. Španska blagovna znamka Balenciaga je na primer spomladi ponudila veliko modro torbo za dva tisoč dolarjev, kopijo Ikejine ikonične modre nakupovalne vreče, za katero je sicer treba odšteti slabega pol evra. Nato je Chanel med svoje kupce zalučal bumerang za približno 1700 evrov, a se avstralskim staroselcem opravičil zaradi prilastitve njihove kulture.

MinimLET

Za primere naravnih nesreč in človeških katastrof je tokijski studio za industrijsko oblikovanje Nendo, katerega vodilni oblikovalec je Oki Sato, oblikoval stranišče, ki ga nosimo kar čez ramo. Pospravljeno je v torbi, ki je videti, kot da je namenjena prenosnemu računalniku, v resnici pa se v njej skrivajo deli, potrebni za postavitev prenosnega osebnega stranišča, s katerim se klicu narave odzovemo na civiliziran način, ne glede na okoliščine.

Tridimenzionalna zebra

Islandsko mesto Ísafjörður z malo več kot 2500 prebivalci se je te dni znašlo pod žarometi zaradi sedmih belih črt, ki označujejo enega od njihovih prehodov za pešce. Pravzaprav črte niso samo bele, s črno in sivo barvo so jih dorisali tako, da ustvarjajo vtis senc in s tem občutek tridimenzionalnosti. Optična prevara pritegne pozornost voznikov, ki avtomatsko upočasnijo, ko pred sabo zagledajo lebdečo zebro. Mestni komisar za okolje Ralf Trylla je potem, ko ga je navdihnil podoben projekt, ki ga je s pomočjo uličnih umetnikov pred dobrim letom poskusno udejanjil mestni svet v indijski prestolnici New Delhi, alternativni prehod za pešce naročil pri lokalni firmi Vegmálun GÍH, ki se ukvarja z barvanjem cestnih oznak. S pridobitvijo dovoljenj ni imel težav, ni pa še znano, ali bo lebdeči prehod osamljena krajevna znamenitost ali jih bo kmalu več. Podobne oznake, ki bolj pritegnejo pozornost kot klasične, preizkušajo tudi drugod po svetu. Pri nas se jim je najbolj približal prehod za pešce pred ljubljanskim živalskim vrtom, ki ima namesto ravnih črt z belo barvo narisane zebrine proge.

Oilright

Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi v odtok na leto odplaknilo tri do pet litrov uporabljenega olja. Gledano drugače, po ceveh spustimo 30 do 50 sveč. Socialno podjetje Bolje, ki zaposluje najranljivejše na trgu dela in edino v Sloveniji predeluje odpadno jedilno olje – iz njega posamezniki z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju izdelujejo sveče – pod blagovno znamko Oilright, med drugim ponuja komplete za izdelavo sveč, s katerimi doma olje recikliramo na najbolj ekološki način. Če imamo za kosilo pohane piške, lahko čez dan ali dva na pokopališče že nesemo svečo iz olja, ki je ostalo od njihove priprave. Takšne sveče gorijo dlje od parafinskih in so do zdravja in okolja prijaznejše. Za eno svečo potrebujemo deciliter odpadnega olja, ki ga precedimo skozi cedilo, kavni filter ali papirnato brisačo; priporočajo, da pred tem olje počiva vsaj 24 ur. Prečiščeno olje zlijemo v posodo, ki je primerna za uporabo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici, dodamo prašek, ki je na voljo v osmih različnih vonjih, da sveče lepo dišijo, mešamo in segrevamo. Prelijemo v negorljivo posodico, vstavimo stenj in počakamo, da se vosek ohladi in strdi.

Sugru

Bi radi zamašili luknjo v dežnih škornjih, popravili električni kabel, ki ga je zgrizla mačka, nadomestili polomljeni del ročaja škarij ali brez vrtanja pritrdili poličko na keramične ploščice v tuš kabini? Rešitev ponuja sugru, za katerega nemara še niste slišali, združuje pa najboljše lastnosti lepila, plastelina in silikona. Njegova stvariteljica je industrijska oblikovalka irskega rodu Jane Ni Dhulchaointigh, ki je iskala snov, s katero bi bilo mogoče popraviti vse živo. Sugru je mogoče oblikovati po želji, a se v pol ure začne trditi in se na zraku pri sobni temperaturi strdi v 24 urah; pri nižjih temperaturah potrebuje več časa. Z njim je mogoče pritrjevati do dva kilograma težke stvari. Trajno ga lahko pritrdimo na aluminij, jeklo, steklo, keramiko, les, gumo, večino plastičnih mas ter nekatere tkanine, z neporoznih površin pa ga lahko po želji tudi kadarkoli odstranimo z ostrim rezilom. Je čvrst, a prožen, vodoodporen, odporen proti mrazu, vročini do 180 stopinj in proti UV-žarkom, ne prevaja elektrike, lahko ga čistimo v pomivalnem ali pralnem stroju. Med drugim so ga uporabili za izdelavo proteze za enonogo kokoš.

Qoobo

Na japonskem sejmu Ceatec, kjer vsako leto predstavljajo najnaprednejše tehnološke stvaritve iz dežele vzhajajočega sonca, se je bizarnim japonskim pogruntavščinam pred tednom pridružila blazina Qoobo (izg. kubo), ki jo pri firmi Yukai engineering iz Tokia razglašajo za terapevtsko. Oklicali so jo namreč za nič manj kot za robotsko mačko, čeprav gre v resnici le za okroglo kosmato plišasto blazino, ki tehta slab kilogram in ima sivo ali rjavo dlako. Je pa res, da ima tudi rep. Plišasti robopovšter bo kupcem predvidoma na voljo junija naslednje leto, na tistega, ki ga boža ali treplja, pa naj bi imel dobrodejni učinek, ker se odzove tako, da začne kot žival migati z repom. Ne le da blazina predstavlja mačko brez udov in glave, kar zna biti za prave mačjeljubce resna pomanjkljivost, ustvarjalci so v želji po robotizaciji ljubljenčkov celo zamešali jezik psov in mačk. Medtem ko psi z repom izražajo svoje navdušenje, je mačka, ki maha z repom, razdražena, jezna ali vsaj vznemirjena, ne v pozitivnem smislu. Na predenje, ki naj bi pomirjujoče delovalo tako na mačko kot tistega, ki jo boža, pa so popolnoma pozabili.

Noč v muzeju

Zakaj bi se zabavali le otroci, so si rekli v enem največjih muzejev na svetu, Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku, in še odraslim ponudili možnost prenočevanja med okostji dinozavrov in meteoriti. Postelje so sicer postavili v dvorano pod gigantski, trideset metrov dolg in skoraj eno tono težak model največje živali na svetu, sinjega kita, ki je obešen na stropu. Smrčačem so namenili posebno sobo. Za 350 dolarjev, kolikor je treba odšteti za to muzejsko zabavo v pižamah za odrasle, lahko starejši od 21 let uživajo v šampanjcu za dobrodošlico, jazz koncertu, večerji, nočnem prigrizku in zajtrku, predstavi z živimi živalmi, spektaklu v planetariju, vodenih ogledih do tretje ure zjutraj in samostojnim vandranjem po muzejskih zbirkah, ki so ponoči še posebej čarobne. Prenočevanje v prirodoslovnem muzeju traja od pol sedmih zvečer do devetih zjutraj in lahko gosti nekaj sto obiskovalcev, ki ne smejo prinesti svoje hrane ali pijače, z izjemo vode. Poslednji dve letošnji noči, prespani na muzejskih posteljah, a z lastnimi spalnimi vrečami in blazinami, bosta v petek, 13. oktobra, in soboto, 9. decembra.

Prilagodljiva miza

»Če imaš več, kot potrebuješ, postavi večjo mizo, ne višje ograje,« pravi modra misel. Norvežan Marcus Voraa je, naveličan tega, da je moral hoditi v klet po dodatne mize, ko so na obisk nenapovedano prihajali sorodniki in prijatelji, zasnoval mizo, ki se da z vrtenjem ročice poljubno daljšati in krajšati. Voraa, ki se je pred leti iz tesarja prelevil v študenta oblikovanja, da bi ustvarjal pohištvo po lastnih zamislih, je mizo, katere dolžino prilagajamo vsakokratnim potrebam in lahko meri od poldrugega metra do štirih metrov, namenil za druženje ob hrani ali na sestankih. Pri jedilnih mizah smo vajeni različic, kjer sta podaljška na obeh koncih skrita pod jedilno površino in ju izvlečemo, miza @, kakor se imenuje Norvežanova domislica, pa ima podaljšek navit na enem koncu, vsem na očeh. Izdelana je iz bukovega lesa, obdelanega s čebeljim voskom, ki ga dopolnjujeta bombažno platno kot podlaga deščicam, iz katerih je narejena površina mize, in kovina. Kadar je v celoti razvita, za podporo potrebuje dodatne noge, zato se takrat sprednje noge razdelijo na troje.

Očka kenguru

V nekaterih, zlasti prvobitnih kulturah je nošenje dojenčkov in malčkov na materinem telesu s pomočjo šalov ali rut nekaj običajnega. Ameriška zakonca Keri in Brian Fosse sta tako prav med obiskom v Burkini Faso našla navdih pri Lalabu, materi, ki je imela svoji mali dvojčici privezani na hrbtu, medtem ko je s svojima prostima rokama počela vse živo. Ko sta se vrnila v Atlanto in tudi sama postala starša, sta zasnovala majice, imenovane lalabu, s pomočjo katerih novopečene matere in očetje nosijo dojenčke na svojem oprsju brez posebnih predpriprav; enostavno jih vtaknejo v žep, ki se razteza čez celotno oprsje majice, in ga potegnejo prek otrokovih ramen. Ko novorojenček še ne drži sam glave pokonci, mu jo je treba podpreti z roko. Očkova majica, dad shirt, ima kratke rokave. Ženska različica soothie shirt ali tolažilna majica je brez rokavov, omogoča pa tudi dojenje. Obe izdelujejo v ZDA, iz kombinacije poliestra, rajona in spandeksa, kar jima ni ravno v čast, sta pa zato bolj prilagodljivi. Nosljivost žepa je malo manj kot 7 kilogramov, tako da očkova majica kot kengurujeva vreča služi kake tri mesece.

Pivoodporne adidaske

V soboto, 16. septembra, bo točno opoldne münchenski župan Dieter Reiter razdevičil sodček piva in s tem odprl znameniti Oktoberfest, že 184. po vrsti. Dobra dva tedna, ko se bodo v bavarski prestolnici še bolj kot običajno dvigovali pivski vrčki, so v tvrdki Adidas letos obeležili s posebno različico superg, izdelanih v Nemčiji. Njihova barva in ornament na peti se ujemata s tradicionalnimi irharicami, notranjost pa krasi rdeče-bel karirasti vzorec, kot ga je mogoče srečati na srajcah in gostilniških prtih. Posebni model usnjenih superg iz serije München poleg treh značilnih črt krasi napis Prost, kar v nemščini pomeni »Na zdravje!«. A bistvo, zaradi katerega so obuvalo okronali za oktoberfestovsko, je očem nevidno. Gre za verjetno edine uradno pivoodporne čevlje, premazane s posebnim premazom, ki naj bi jih zaščitil pred pivom in bruhci, domnevamo pa, da tudi pred dežjem, pljunki in urinom. V enem tednu razprodane superge, ki bi jih nemara še najbolj potrebovale natakarice, so bile očitno namenjene le obiskovalcem Oktoberfesta, ne pa tudi obiskovalkam, saj so bile na voljo le v moških velikostih.

Valovite obrvi

Ženski del človeštva se verjetno še nikoli v zgodovini ni toliko ukvarjal z urejanjem dlakastega izrastka nad očmi, katerega prvotna funkcija je zaščita pred znojem, kot prav zadnje desetletje. Pred časom je bilo na primer modno popolno puljenje obrvi, da bi si jih nato narisale, temu pa je sledil diametralno nasproten trend gostih obrvi, ki jih dodatno poudarimo z barvanjem. Mimogrede, zanimivo je, da so se umetnim trepalnicam, ki so lani praznovale stoletnico, umetne obrvi pridružile šele zadnja leta. Letos aprila so na Instagramu kraljevale obrvi, ukročene v obliki ptičjih peres, spletno občestvo pa je prejšnji teden dvigovalo obrv nad najnovejšo kozmetično eskapado, ki zapoveduje valovite obrvi. Morda ne bi škodilo, če bi čas, denar in energijo, ki jih ženske namenjajo urejanju obrvi v skladu z najnovejšimi zapovedmi, posvetile razvijanju svoje kognitivne inteligence ter aktivnejši družbeni participaciji. Navsezadnje gre tudi pri zadnjem trendu za muho enotednico, saj se te dni pozornost že preusmerja na valovite ustnice.

Milo za mobi

Ko boste naslednjič vzeli v roke telefon, da bi z njim pofotkali hrano, ki vas je očarala, si pred jedjo vsekakor pojdite še umit roke. Številni raziskovalci, ki so preverjali prisotnost bakterij na mobilnih telefonih, namreč ugotavljajo, da so podplati čevljev, straniščne deske in kljuke vrat pogosto čistejše od tega osebnega pripomočka, s katerim si mnogi krajšajo čas na avtobusih ali med sedenjem na stranišču, predvsem pa se z njim pogosto dotikajo svojega obraza. Mobilni telefoni so idealno gojišče bakterij tudi zaradi toplote, ki jo oddajajo. Mizofobi se bodo zato več kot razveselili polnilca za pametne telefone, ki med polnjenjem baterije s pomočjo UV-C žarkov mimogrede pokonča bakterije. Phone soap 2.0, milo za mobi, kot se naprava imenuje, je na voljo v beli ali črni različici in je videti kot miniaturni solarij. Ko ga zapremo vanj, telefon v petih minutah očisti tako temeljito, da bi lahko jedli z njega. Dve UV-žarnici telefon s spodnje in zgornje strani očistita tako, da poškodujeta DNK bakterij, ki nato odmrejo, in uničita celo superbakterije, odporne proti kemikalijam ter antibiotikom.

Deodorantski obešalnik

Najnovejša pogruntavščina za biznismene, ki so tako zaposleni, da nimajo časa za pranje ali obisk čistilnice, prihaja iz firme Panasonic, sicer bolj znane po televizorjih. A veste tisto, ko prideš iz službene menze in imaš na poslovni obleki z vonjem zapisan ves jedilnik? Ali pa s sestanka z nadrejenimi, ki so verižni kadilci. Ali pa se samo spotiš kot konj, ker pač tako trdo delaš. No, zdaj obstaja obešalnik, ki oblačila, prežeta z neželenimi vonjavami, osveži oziroma očisti. Vse, kar moramo storiti, je, da suknjič ali srajco za pet ali sedem ur obesimo nanj. Obešalnik, ki je s kablom priklopljen na elektriko, če te ni v bližini, pa deluje tudi na baterije, iz ozračja zbira vlago in iz nje proizvaja posebne negativno nabite nanodelce, ti pa nato polovijo in odstranijo vonjave. Še učinkovitejši je, če čez obleko nataknemo vrečo. Madežev žal ne odstranjuje, veseli pa ga bodo alergiki, saj deluje tudi proti cvetnemu prahu. Posebej naj bi se izkazal pri delovanju proti vonjem potu, cigaretnega dima in mesa na žaru. Obešalnik bo naprodaj od prvega septembra, za zdaj samo na Japonskem.

Begunska obleka

Proizvajalci oblačil in obutve, ki si morajo za svoje izdelke izmišljevati vedno nova imena, očitno nimajo najlažjega dela. Pod drobnogledom klasičnih in digitalnih medijev nikoli ne vedo, kdaj se bo kdo vtaknil v katero od poimenovanj. Na lastni koži so to občutili v firmi UZI, ki deluje v New Yorku. V začetku avgusta so začeli prek spleta prodajati obleko, ki so ji nadeli ime refugee dress, ‘begunska obleka’. Pri poimenovanju ni šlo za spodrsljaj, saj so z obleko, ki stane nekaj več kot sto dolarjev, želeli pozornost kupcev usmeriti na begunsko krizo. To jim je uspelo, čeprav ne na način, kot so si ga zamislili. Zaradi ogorčenja javnosti so obleko preimenovali v oxford dress, pri čemer so za preimenovanje njenih fotografij na spletni strani potrebovali nekaj več časa, a so zdaj uredili tudi to. Ta teden pa je vidnejše britansko čevljarsko podjetje Clarks, ki deluje že od leta 1825, po pritožbah in protestu številnih politikov iz prodaje začelo umikati seksistično poimenovane dekliške čevlje dolly babe, nekaj takega kot ‘punči’.

Ta-ta

Erin Robertson se je odpravljala na prvi zmenek. Bilo je poleti, klimatska naprava v njenem losangeleškem stanovanju je bila pokvarjena in Erin bi, ko je prišla iz kopalnice, lahko takoj stopila nazaj pod tuš, tako močno se je potila, še zlasti pod prsmi. Pod prsi je poskusila zatakniti vpojno majico, pa krpe, posipala se je z otroškim pudrom in celo na zmenku razmišljala le o tem, kako učinkovito popivnati pot. Ponoči jo je končno prešinila zamisel, s pomočjo videov na spletu se je naučila šivati, uničila vse svoje brisače in nazadnje ustvarila samostoječo brisačo za prsi, ki učinkovito popivna pot, medtem ko ta nastaja. Ta-ta towel, kot se brisačni nedrček izvorno imenuje, nima namena nadomestiti klasičnih nedrčkov, je le njihova vpojnejša različica za domačo rabo. Še posebej razveseljuje tiste z obilnejšim oprsjem, sicer pa je na voljo v treh različnih velikostih. Narejen je iz dveh plasti, in ker je vanj vpeljana elastika, ga je mogoče prilagajati. Svoj izdelek je Robertsonovi uspelo patentirati, povpraševanje pa je tolikšno, da je treba na naročeni nedrček čakati tedne, če ne celo mesece.

Plavajoča hrana

Časi, ko so bile napihljive blazine za na plažo samo blazine, so mimo. Zdaj lahko v morju ali bazenu čofotate s svojo najljubšo prehransko pregreho, naj gre za pečeno slanino, kos pice, sladoledno lučko ali jajca na oko. V času diktature vitkosti – še zlasti po tem, ko mediji, namenjeni ženskemu občinstvu, nekaj mesecev pred sezono kopalk posvetijo dietam, odrekanju hrani in klesanju ženskih teles – je vsekakor zanimivo, da je pri napihljivih blazinah tako priljubljena ravno upodobitev hrane, ki je kalorična in redi. Le kaj je lepše kot v azurni vodi plavajoča plastična slanina, kajne? Pomanjkanja fotogeničnosti tem novim počitniškim modnim dodatkom res ni mogoče očitati, kar je v času selfijev in neumornemu razkazovanju teles, ki jih kultura zahodne civilizacije razglaša za edina zaželena, seveda velikanski plus. Pri napihljivih obročih za plavanje kraljujejo flamingi, labodi in samorogi, pri napihljivih blazinah pa so živalski motivi redkejši. Ena bolj izstopajočih je nedvomno blazina v obliki gigantskega napihljivega ščurka, z nožicami in tipalkami vred.

Tertill

Vrtičkarji, ki se neradi borijo s plevelom, bodo lahko tega že naslednjo pomlad dobesedno povozili, brez najmanjšega truda ali pomoči kemije. Izumitelj robotskega sesalnika roomba Joe Jones iz podjetja Franklin robotics je zanje ustvaril tertill, prvi robotski odstranjevalec plevela, ki na štirih kolescih patruljira po vrtu, in ko s katerim od svojih senzorjev zazna plevel, ga povozi ter mimogrede odreže. Katera rastlina je plevel, določi na podlagi njene višine, tako da je treba sadike, dokler so še zelo nizke, pred njim zavarovati z ograjico. V nasprotju z ročnim pobiranjem plevela slednjega vrtni robot ne izkorenini, temveč le obglavi. A ker to počne dan za dnem, se rastlina sčasoma utrudi in v celoti odmre. Poganja ga sončna energija, ki jo celo na oblačne dni vpijajo kolektorji na vrhu naprave. Ker je odporen proti vremenskim vplivom, tudi dežju, lahko obratuje v vsakem vremenu. Kadar je oblačno, sicer patruljira manj pogosto, saj ima na voljo manj energije; to shranjuje v posebnem akumulatorju. Samostojno obvladuje vrt velikosti do deset kvadratnih metrov, prek povezave bluetooth pa lahko komunicira tudi s pametnim telefonom.

Novi Ken

Čeprav je družba Mattel leta 2004 objavila, da se Barbie in Ken razhajata, plastično plavolaskino srce pa naj bi se takrat ogrelo za avstralskega deskarja po imenu Blaine, je fiktivni par od valentinovega 2011 uradno spet skupaj. Barbie je lani dobila realnejšo ali vsaj malo pestrejšo telesno podobo, Kenova pa je od leta 1961, ko so ga prvič predstavili, ostala bolj ali manj enaka. Do zdaj, ko prenovljeni Ken v petnajstih različnih inkarnacijah sledilcev modnih trendov, znanih kot fashionistas, združuje sedem različnih odtenkov polti, najrazličnejše plastične pričeske, med katerimi najbolj odmeva figa, in tri tipe telesne konstitucije; širšo, vitko in izvorno. Stvaritelji nove generacije Kenov – vsi so videti kot klasični manekenčki – sicer razglašajo nujnost tega, da popularna kultura reprezentira raznolikost teles, a po videnem sodeč se njihova predstava o telesni pestrosti človeške vrste osredotoča predvsem na barvo oči, kože, polnost ustnic in stil pričeske. Nekatere modele Kenov je že mogoče kupiti, drugi bodo v trgovine prispeli ravno pravi čas za predbožične nakupe.

Joga ob pivu

Izvajanje različnih položajev joge in steklenica, kozarec ali pločevinka piva gresta lahko z roko v roki, trdijo zagovorniki joge ob pivu, izvorno beer yoga. Časovne in prostorske koordinate njenih začetkov segajo v leto 2014 na Burning man festival v Nevadi, od tam se je zamisel prenesla v Nemčijo, v zadnjih dveh letih pa so jo preizkusili tudi v številnih drugih državah po svetu. V Londonu so jo prakticirali celo v pubu, ponekod drugod v mikropivovarnah. Pri nas so jo pred štirimi meseci ponudili v Mariboru, po tem ko jo je že v začetku leta premierno izvedla ekipa ene od radijskih postaj. Raztezanje, iskanje notranjega miru in ravnovesja in sproščanje s pomočjo asan ob spremljavi piva dobijo dodatne razsežnosti, ugotavljajo organizatorji in tudi uporabniki. Kljub radosti ob pitju piva in osredotočenosti ob jogi, ali ravno zaradi njiju, gresta pivo in joga, vsaj kar se tiče redne prakse, skupaj približno toliko kot pivo in cvetje. Verjetno zato praviloma tudi obstaja omejitev porabe alkohola med jogo na steklenico piva ali dve. Kot družabna aktivnost pa je jogiranje ob steklenici piva nedvomno zabavno.

Nakefit

Ravno še pravi čas za počitnice so se na platformi za množično financiranje Kickstarter pojavili samolepilni čevlji nakefit, ki so še pred koncem zbiranja sredstev želeno vsoto več kot desetkrat presegli. Gre za podplate, ki so si jih izmislili v Italiji in so zamenjava za natikače, prvi kupci pa bodo v njih paradirali konec julija. So elastični, se z lahkoto nalepijo in odlepijo, v njih ne drsi in med hojo od sebe ne dajejo nobenega zvoka. Nakefit kot nekakšen obliž za stopalo v črni, roza ali modri različici ščiti podplate med skakanjem po skalah, hojo po vročem pesku, tekanjem po spolzkih tleh okoli bazena ali stopanjem po travi. Ker je neprepusten za vodo, je uporaben na morju in ob bazenu, kjer varuje pred nalezljivimi virusnimi bradavicami, glivicami in urezninami. Če nalepk ne nosimo v vodi, zdržijo dlje, v vroči termalni vodi pa se rade odlepijo. Slabemu znanju angleščine gre verjetno pripisati na spletni strani nekajkrat ponovljeno misel, da človeku s temi podplati ni treba misliti. Upajmo, da bodo razmišljali vsaj avtorji, in sicer kako izboljšati izdelek, da ne bo le za enkratno uporabo.

Progresivni sladoled

V začetku tedna je v javnost prišel zvočni posnetek, na katerem minister Christopher Pyne iz vladajoče avstralske Liberalne stranke v nagovoru somišljenikov v baru v Sydneyju vzneseno trdi, da zna biti zakon o istospolnih porokah – te za zdaj v Avstraliji niso dovoljene – spremenjen prav kmalu. V vladi Malcolma Turnbulla, ki sicer prihaja iz iste stranke kot Pyne, so razburjeni in trdijo, da to ne drži. Čeprav naj bi bila večina avstralske javnosti naklonjena istospolnim porokam, politiki že nekaj let in na vse mogoče načine zavlačujejo z odpravo diskriminatorne prepovedi. Na svoji fronti se za pravice istospolno usmerjenih tam spodaj bori tudi proizvajalec sladoleda Ben & Jerry’s, ki deluje pod okriljem multinacionalke Unilever. Že od konca maja v nobenem od njihovih 26 lokalov po Avstraliji ni mogoče naročiti dveh kepic sladoleda enega okusa. Prepovedi ne mislijo umakniti, dokler v Avstraliji ne bodo dovoljene istospolne poroke, posameznike pa pozivajo, naj glede spremembe zakona apelirajo na svoje predstavnike v parlamentu ter končno omogočijo enakopravnost vsem parom.

Pisoar z ekranom

Oglasi so povsod in vedno več jih je. Izpostavljenost tržnim sporočilom na javnih straniščih ni nobena novotarija, pisoarji z LCD-ekrani, ki omogočajo predvajanje videovsebin, pa so. Izdeluje jih švicarsko podjetje Urimat. Sedeminčni, torej skoraj 18-centimetrski ekranček je bolj kot predvajanju sproščujočih ali stimulativnih podob namenjen zlasti predvajanju oglasov, saj tako pisoar skrbi za svojo rentabilnost; več ko ga ljudje uporabljajo, več lahko prisluži. Proizvodnja ustreznih oglasnih vsebin pri nas za zdaj še zaostaja za tehnologijo, saj namesto posebej za ta medij ustvarjenih oglasnih filmčkov in videopredstavitev na ekrančkih pisoarja prikazujejo enake oglase, kot bi jih na primer na plakatu. Pisoar sicer omogoča tudi predvajanje zvočnih posnetkov, saj je opremljen z izhodom za zvočnike. Čeprav so pisoarji v javnih toaletnih prostorih postavljeni prav zaradi večje učinkovitosti oziroma hitrejšega načina uporabe in s tem boljše pretočnosti uporabnikov, zna možnost ogleda kratkih filmov na scalniku, kot so zadevi nekoč rekli, podaljšati tudi čas opravljanja male potrebe.

Pasje življenje v New Yorku

Lani oktobra je začel veljati predpis, po katerem je na podzemni železnici v New Yorku prevoz psov dovoljen le, če so ti med vožnjo ustrezno pospravljeni. Večji psi naj bi namreč zavzeli preveč prostora na vlakih, ki so v prometnih konicah že tako prenatrpani. »Container«, kot se v uredbi imenuje to, v čemer naj bi prevažali pse, si uporabniki podzemne, ki imajo psa, tolmačijo po svoje, kakor komu ustreza. Potovalke, nahrbtniki, torbe, platnene vreče, vse je postalo primerna »posoda« za prevoz štirinožcev. Prejšnji teden so se na družbenih omrežjih razpasle podobe psov na newyorški podzemni železnici v torbah in vrečah vseh vrst, na katerih je videti, kot da ljudje kar tekmujejo, kdo bo bolj domiselno zapakiral svojega ljubljenčka. Ker nikjer posebej ne piše, da morajo biti pospravljene tudi tačke, so se nekateri znašli tako, da v dno velike Ikeine vreče izrežejo luknje, skozi katere štirinožec vtakne noge. Pes je tako hkrati pospravljen v skladu s predpisom in samostojno mobilen, da ne obremenjuje lastnikovih ramen in hrbta.

First lady

Če Sevničanom česa ne manjka, je to podjetnost. Tik pred inavguracijo prve dame ZDA, ki je na svet sicer privekala v Novem mestu, a so se ji prsi in ostali atributi razvili prav na sevniškem zraku, so tujim in domačim turistom ponudili blagovno znamko first lady, prva dama, v katere nedrje so stlačili salamo, vino, čokolado, čokolado z lističi zlata, čokoladne pralineje, jabolčne krhlje v čokoladi, čaj z vonjem jabolčnega zavitka in kremo proti gubam. Kot da omenjena zbirka ne bi bila dovolj bizarna, so ji pritaknili še ročno izdelano glineno skodelico ruralnega videza, za katero je vprašanje, ali bi jo trenutna prva dama, bolj naklonjena draguljem in pozlati, spustila čez lastni prag. Sami pravijo, da gre za »izbrane izdelke z območja občine Sevnica v Posavju, ki odražajo tradicijo, odličnost in eleganco«. Kdo ve, ali bodo Sevničani dovolj okretni, da bodo skodelico nadomestili z glinenim modelom za peko potice ali v blagovno znamko uvrstili še potico, po kateri se očitno sline cedijo celo papežu.

Kreme za čakre

Ne le za gube ali celulit, čudežne kreme odslej poskrbijo tudi za čakre. Ljubezen, denar, zadovoljstvo, dobro počutje, uspeh, vse lahko v svoje življenje prikličemo s pomočjo kremnih gelov, ki so razviti in izdelani v Sloveniji. Z njimi naj bi odpravljali energijske blokade na fizični, čustveni in umski ravni ter se tako energijsko podprli na poti do želenih sprememb. Sedem kremnih gelov za sedem čaker nosi zveneča imena, kot so darilo obilja za korensko čakro, magnet privlačnosti za spolno čakro, točka moči za solarni pleksus, objem ljubezni za srčno čakro, vrelec iskrenosti za grleno čakro, šesti čut za čelno čakro ter dotik vesolja za kronsko čakro. Glavna učinkovina krem je informirana voda, vsaka pa ima še posebne sestavine, ki ustrezno spodbujajo čutila. Če se odločite le za eno, jo lahko uporabljate kjerkoli na koži obraza in telesa, če nabavite vso sedmerico, posamezno vtrete v področje ustrezne čakre. Pri težavah z denarjem tako obljubljajo pomoč kreme za korensko čakro, imenovane darilo obilja, za katero pa je seveda treba najprej dokaj obilno seči v žep.