Najmanjši sesalec

Etruščanska rovka je s svojimi petimi centimetri dolžine in dvema gramoma telesne teže najmanjši sesalec pri nas, če seveda govorimo o živalskih vrstah. Najmanjši sesalec med pripomočki za čiščenje pa je malo večji in v dolžino meri približno toliko kot manjša odrasla dlan. Z njim lahko uspešno odstranimo drobtine kruha, ki zaidejo med tipke na računalniški tipkovnici, delčke piškotov, ki se valjajo po kavču, ostanke šiljenja na mizi, drobce raztresene prsti, papagajeve kakce ali bleščice na najljubši črni srajci. Namenjen je predvsem za namizno uporabo, zato je verjetno sprejemljivo, da deluje le prek USB-priključka na računalniku in ni brezžičen, pri čemer ima kar 120 centimetrov dolg kabel, kar zadošča za to, da z njim posesamo računalnikovo bližnjo okolico. Mini sesalec za svoje delovanje ne potrebuje vrečk, njegovo prosojno posodo enostavno izpraznimo v smeti, ko se napolni. Vsebuje tudi filter za večkratno uporabo in dva dodatna nastavka, od tega enega s krtačko. Izdelujejo jih v modri, rdeči ali beli različici, pri čemer pa je barva izdelka določena na slepo in je ne moremo zares izbrati ob naročilu.

Zajcerog

Obstaja trofeja, ki je Janšev »tamladi«, novopečeni državni sekretar, sicer pa že desetletje strasten lovec Žan Mahnič – v nacionalkinem avgustovskem prispevku o tej Mahničevi najljubši prostočasni dejavnosti, s katero si je baje zapolnil ves dopust, je njegov prijatelj komentiral, da je veliko boljši lovec kot politik – gotovo še nima. To je nagačeni zajec z rogovi, zajcerog, mitska žival severnoameriškega Zahoda, ki ima poleg para značilnih ušes na čelu tudi par rogov, kakršni sicer krasijo srnjake in jelene. Izvorno se imenuje jackalope, pri čemer gre za besedno zloženko, ki jo tvorita zajec, angl. jackrabbit, in vilorog, znan tudi kot antilopska koza oziroma ameriška antilopa, angl. antelope. Legenda o zajcerogu je meso postala v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko sta brata Douglas in Ralph Herrick, sicer lovca, izdelala prvo lažno lovsko trofejo. Zajcerog na lesenem podstavku je postal uspešnica med suvenirji in jih izdelujejo še danes, vsak je seveda unikaten. Pri nas pa je mogoče prek spleta kupiti tudi tridimenzionalne lokostrelske tarče v obliki zajca modre barve, ki ima na glavi rogove in ki jih izdelujejo v Italiji.

Igra strmenja

V povprečju naj bi človek z vekami utripnil približno petnajstkrat v minuti. Ker lahko mežikanje do neke mere nadzorujemo, je primerno tudi za postavljanje rekordov. Neuradni svetovni rekord v neutripanju z vekami naj bi znašal le sekundo manj kot 41 minut, ko sta se v strmenju pomerila Avstralca na dobrodelni prireditvi, v solo nemežikanju pa naj bil rekorder filipinski igralec in voditelj, ki ni niti trenil z očesom celo uro, 17 minut in tri sekunde. Igro strmenja se lahko gremo brez pripomočkov, obstaja pa tudi samooklicana uradna družabna igra, world series stare off official game, ki zadevo popelje na višjo raven. Igra zahteva najmanj tri igralce, ki morajo biti stari vsaj osem let; medtem ko si dva nepremično strmita v oči, je tretji sodnik. V kompletu sta plastična obroča, ki si ju igralca natakneta okoli čela, nato pa nanju pritrdita sestavljivi tridelni distančnik, ki njuni glavi ohranja na varni in ves čas enaki razdalji. Ko eden od igralcev pomežikne, mu sodnik pokaže rdeči karton. Komplet vsebuje tudi 23 kart z nalogami za motenje soigralčeve pozornosti, od prdenja z ustnicami, do oglašanja lačne mačke, vrtanja po nosu ipd.

Vodikova voda

Voda baje še za v čevelj ni dobra, če ni obogatena z vodikom. Vsak šolar ve, da molekulo vode sestavljajo en atom kisika in dva atoma vodika, diktatura dobrega počutja pa je posegla tudi v to dejstvo. V zadnjem času se namreč pojavlja trend »izboljšane« vode, ki vsebuje dodatne molekule vodika. Ta tako imenovana vodikova voda naj bi bila močan antioksidant, ki lovi proste radikale, zmanjševala naj bi vnetja in utrujenost, delovala protibolečinsko, pomagala pri razstrupljanju ter hujšanju, izboljševala celo motnje razpoloženja. Priporočajo jo vsem, še posebej pa športnikom, različnim bolnikom, revmatikom, starostnikom itd. Na Japonskem, kjer se je trend začel in kjer je z vodikom obogatena voda uspešnica, prodajajo tudi ustekleničeno. Iz običajne vode jo je mogoče s pomočjo posebnih stekleničk in vrčev pridelati kar doma, v službi ali celo na poti. »Voda naslednje generacije« je, povsem enako kot dobra staromodna voda, brez barve, vonja in okusa. Če ne drugega, se terapevtski učinek morda skriva že v tem, da ljudje zavoljo vere v njeno čudodelnost spijejo več vode.

Zlobni pliškoti

Stiskanje k plišastim živalcam naj bi otroke pomirjalo, a ne, če gre za pliškote feisty pets, kar lahko prevedemo kot »bojeviti domači ljubljenčki«. Čeprav na prvi pogled ti delujejo ljubko, pokažejo svoj pravi obraz šele, ko ga stisnemo. Njihov mili izraz se zavoljo premaknjenih obrvi spremeni v zlobnega, njihova srčkana usteca pa se nepričakovano odprejo in razkrijejo krvoločno zobovje. V hudobce se tako med drugim preobrazijo muca, kuža, medvedek, lama, jelenček, lenivec, opica, žirafa, kozliček, koala, tjulenj, panda, triceratops, samorog ... V svojih kljunih imajo grozeče zobe celo plišasti pingvin, snežna sova in želva, obstaja pa tudi zlobni metulj! Linijo grozljivih plišastih igrač si je izmislil Mark Forti, ki rad straši ljudi. Nedvomno zna njegova korporacija William Mark kovati plišasto železo, dokler je vroče, saj poleg nebroja pozlobljenih živalskih vrst prodajajo še posebne različice strašljivih pliškotov; ene se zlobno zarežijo s stisnjenimi zobmi, druge pokažejo jezik, tretje hkrati zaškilijo in razkrijejo neurejeno zobovje, četrte pa so kot obesek za ključe pomanjšane različice izvornih.

Egofit

Sedenje je novo kajenje, pravijo. Naredite vsaj 10.000 korakov na dan, pravijo. V svetu, ki ceni večopravilnost, se je kakopak pojavil pripomoček, ki vam omogoča hojo, medtem ko sedite v službi. Tekalna steza egofit walker je najmanjša in najlažja na svetu, trikrat manjša od običajne, a zato bojda nič manj zmogljiva. Na njej lahko hodite kar pod pisalno mizo, medtem ko delate za računalnikom, telefonirate ali sestankujete, doma pa medtem lahko sedite na kavču in gledate televizijo ali brkljate po telefonu. Seveda je mogoče na njej izvajati hojo ali tekanje tudi stoje. Če ste težji od 115 kilogramov, boste morali prej shujšati, ker je to največja teža, ki jo prenese. Naprava je dolga 75 centimetrov, široka pol metra in ima rahel naklon. Deluje na elektriko, ima daljinski upravljalec, hitrost njenega traku je nastavljiva ter sega od enega do petih kilometrov na uro. Bržkone lahko v prihodnosti pričakujemo tudi restavracije, v katerih bodo sprehajalne steze nameščene pod mizami, da bi tako lahko prehranjevanje združili z razgibavanjem.

Seciranje ribe fugu

Tridimenzionalne plastične sestavljanke živali – krave, pujse, kokoši, raka in tuna – so namenjene seciranju in želijo otrokom skozi igro približati poznavanje posameznih delov živalskih teles z namenom uporabe v kuhinji. Med sestavljankami izstopa riba napihovalka, znana pod japonskim imenom fugu, katere uživanje je nekakšna ruska ruleta, odvisno od tega, koliko zaupate suši mojstru. Velja za eno najbolj smrtonosnih specialitet, saj riba vsebuje tetrodoksin, strupeno spojino, ki ohromi mišice, tudi dihalne, kar lahko povzroči zadušitev. Strup je prisoten v očeh, koži, jajčnikih in predvsem v jetrih ribe fugu, zaradi česar je v morju varna pred vsemi plenilci razen pred človekom. Kuharski mojster mora pri pripravi paziti, da s strupenimi deli ne kontaminira mesa ribe, zato je šolanje izjemno zahtevno in traja več let. S pomočjo 34-delnih sestavljank, ki jih izdeluje japonsko podjetje Megahouse, lahko zdaj za fugu suši chefe začne vaditi že mladež, priporočajo starost najmanj šestih let. V kompletu so še krožnik, stojalo, mini plastični nož za razkosavanje in lažni certifikat o mojstrstvu priprave ribe fugu.

Meditacijska barbika

Tudi otroci se srečujejo s stresom, zato ni odveč, da se naučijo že zarana za svoje dobro počutje skrbeti z dihalnimi vajami in meditacijo. Če starši ali drugi skrbniki za to nimajo časa, jim lahko pomaga posebna meditacijska barbika, ki je naprodaj tudi pri nas. Ob pritisku na simbol lune na njeni ogrlici se aktivira zvočni posnetek ene od petih vodenih meditacij v angleškem jeziku. Meditacije s pomočjo dodatnih svetlobnih učinkov – oblak na barbikinem oprsju žari in utripa v različnih barvah – prek osredotočenosti na dihanje in s pozitivnimi afirmacijami otrokom med tretjim in osmim letom pomagajo pri razvijanju čuječnosti, umirjanju, sproščanju ter premagovanju stresa ali tesnobe. Meditacijska barbi breathe with me je na voljo v belski in temnopolti različici, v embalaži sedi po turško in je precej gibčna, vsaj za barbiko, za kar skrbi njenih 15 sklepov; človeško telo jih ima sicer kar 360. Spremlja jo psiček z luknjo v glavi, v katero otrok med igro zatakne enega od štirih čustvenih oblačkov, ki predstavljajo ljubezen, žalost, srečo in jezo, ter tako lažje izrazi in predela svoja čustva in občutke.

Puranja maska

Oboževalke in oboževalci nanizanke Prijatelji se nemara spomnijo osmega dela pete sezone, ki sodi med najbolj ikonične v zgodovini serije in v katerem se prijatelji spominjajo najbolj grozljivih praznovanj zahvalnih dni v svojem življenju. Monika si v njem na koncu čez glavo natakne purana s sončnimi očali in fesom, da bi se opravičila Chandlerju in ga omehčala, ker mu je pred leti odrezala del palca na nogi. Chandler je nad masko tako navdušen, da Moniki nehote prvič izpove ljubezen, a to takoj zanika. Kakorkoli, dobri dve desetletji po tem, ko je bila omenjena epizoda prvič predvajana, se je našlo podjetje, ki je v naglavnem puranu zavohalo zaslužek. Po njegovi zaslugi si lahko zdaj namesto pravega perutninskega kadavra za dvigovanje morale med prijatelji ali za pustno preobrazbo omislite plišasto puranjo masko. Ta je na tržišče sicer prišla lani za noč čarovnic. Našita sončna očala so izdelana iz mrežaste tkanine in se uporabljajo kot odprtina za oči, čeprav so videti bolj kot puranov nedrček. Na vrhu je prišit fes, izvorno očitno aluzija na besedno igro med Turčijo in puranom, angleško oboje turkey.

Prozorna radirka

Tudi tako običajna, vsakdanja in na prvi pogled preprosta zadeva, kot je radirka, je lahko nenehen predmet izboljšav. Zdi se, da na tem področju prednjačijo Japonci, ki imajo očitno z radirkami posebno veselje. Izdeluje jih celo firma Mitsubishi! Potop v svet japonskih radirk nam odkrije neverjetne primerke teh pisarniških pripomočkov, od električnih do milimetrsko natančnih. Lani so v podjetju Kutsuwa poželi nagrade za praktičnost s črno radirko, ki vsebuje železo, tako da njene ’opilke’ po radiranju z lahkoto pospravimo, saj je na enem koncu radirke magnet, ki jih pritegne k sebi. Pred meseci pa je japonsko podjetje Seed, ki ima pri plastičnih radirkah sicer že petdesetletno tradicijo, prvo na svetu ponudilo prozorno radirko. Z njo je namreč lažje videti, kaj pravzaprav radiramo. Prosojno radirko so razvijali in izpopolnjevali pet let, za zdaj pa so naprodaj le na Japonskem; če se slučajno odpravljate tja, bodo te radirke lep, uporaben in poceni spominek. Ker se znamka njihovih radirk sicer imenuje Radar, je najnovejši ime clear radar, pri čemer bi lahko pridevnik prevedli kot kristalno jasen.

Džin majoneza

Lokal Mossel & Gin v Amsterdamu, kot že njegovo ime pove, ponuja morsko hrano – slovi predvsem po školjkah – in deset različnih vrst džina, med katerimi je eden celo brezalkoholni. V zadnjih mesecih lanskega leta sta lastnika Josh Selter in Wouter ten Velde po petih letih snovanja ter preizkušanja svojim gostom ponudila še majonezo z dodatkom džina. Nizozemci, tako kot Belgijci, namreč ob školjkah radi postrežejo ocvrt krompirček in k temu seveda majonezno omako. Alkoholizirana majoneza vsebuje dva volumska odstotka alkohola in zato ni primerna za mladoletne. Vsi, ki imajo radi tako majonezo kot džin, so nad novotarijo navdušeni. Da bo postala uspešnica med hipsterji, ni dvoma, saj sta izdelek in njegova embalaža z retro pridihom izjemno instagramabilna. Džin majoneza je na voljo v običajnih in mini tubah, ki jih lahko nosimo s sabo. Priporočajo, da jo po odprtju hranimo v hladilniku. Izdelujejo jo v sloviti tovarni majoneze na Nizozemskem, mogoče jo je naročiti prek različnih spletnih ponudnikov, če bi jo kdo želel prodajati tudi v Sloveniji, pa jo iz Amsterdama radi pošljejo novim distributerjem, a ne manj kot 48 tub.

Kockasto jajce

Pred poldrugim desetletjem so Japonci ustvarili kvadratne lubenice, ki so jih pridelali s pomočjo kalupov, v katerih so rasle. Lažje jih je transportirati kot zaobljene, v hladilniku zavzamejo manj prostora, ne kotalijo se po mizi in jih je enostavneje rezati. Med potrošniki se kljub naštetim prednostim očitno niso blazno prijele, sledile pa so jim tudi lubenice srčaste oblike in takšne, ki so oblikovane kot piramida, oboje namenjene predvsem temu, da pritegnejo pozornost kupcev. Očitno so tudi jajca v svoji naravni obliki preveč zaobljena, kar naj bi povzročalo nevšečnosti, ko se trdo kuhana kotalijo po krožnikih, z narezanimi na rezine pa sendvičev ne moremo obložiti čisto do roba. S posebnim plastičnim pripomočkom lahko kockasto jajce naredimo kar doma; olupljeno, še toplo trdo kuhano jajce damo v kalup in ga stisnemo s pokrovom, čez katerega privijemo zamašek. Jajce se preoblikuje v nekaj minutah, učinek pa je še boljši, če damo kalup z jajcem za nekaj časa v hladilnik. Pripomoček sta že v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja patentirala tako Japonec Masaši Nakagava kot Stan Pargman iz ZDA.

Nosilec za banano

Banana je priročno živilo za na pot, saj za prenašanje ne potrebuje kakšne posebne embalaže, hkrati pa je zaradi svoje sestave dobra naravna energetska ploščica. Športniki jo radi zaužijejo pred napori, med njimi ali po njih, ko jim priskrbi energijo in kalij, ki ga izgubljajo s potenjem. Pri teku imamo lahko banano v roki, med vožnjo s kolesom pa se pojavi vprašanje, kam jo vtakniti. Problem je v poslovno priložnost prelevilo podjetje Biken, ki se posveča opremi za urbano kolesarjenje in katerega naziv je sestavljanka iz angleške besede za kolo, bike, ter moškega imena Ken, kot je ime ustanovitelju podjetja, Kenu Sugimotu, industrijskemu oblikovalcu, ki je iznašel usnjeni kolesarski nosilec za banano. Videti je zelo hipstersko, v njem pa sadež med vožnjo kot kak lenivec binglja na kolesu. Ne le na okvir kolesa, s pomočjo netov lahko usnjeni nosilec za banano namestimo tudi na krmilo, pod sedež, na svoj pas ali ga obesimo na torbo ali nahrbtnik, če ne želimo, da bi se sadež v njuni notranjosti zdruznil. Nosilec za banano izdelajo po naročilu v Kaliforniji, v štirih do šestih dneh, v temno rjavi ali črni različici.

Ura, kave bi!

Ko smo bili otroci, se je zdela budilka, ki skuha kavo, eden neverjetnih izumov prihodnosti. Barisieur, kot se napredna budilka imenuje, je zdaj naprodaj za par sto evrov in ne zna skuhati le kave, ampak po želji pripravi tudi čaj. Še kot študent jo je zasnoval britanski oblikovalec Joshua Renouf in nato prek spletne platforme Kickstarter za zagon njene proizvodnje namnožical osemsto tisoč ameriških dolarjev. Budilni kavomat je na voljo z belim ali črnim ohišjem, obe različici pokriva snemljiv pladenj iz orehovega lesa, s svojimi steklenimi cevkami in posodami pa je videti kot nekakšen mini kemijski laboratorij. Za pripravo skodelice napitka potrebuje tri do pet minut. No, v resnici predvsem segreje vodo na optimalno temperaturo 94 °C; kavo ali čaj, ki sta sicer v posebnem predalčku, moramo v filter predhodno vstaviti sami. Vsebuje tudi posebno posodico, v kateri vladajo temperaturne razmere kot v hladilniku in v kateri lahko čez noč shranimo mleko. Poleg časa bujenja lahko nastavimo še, koliko minut pred zvokom alarma ali po njem želimo, da je kava pripravljena. In ja, kofeinska budilka ima tudi gumb za dremež.

Trump med iztrebki

Petinštiridesetemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki je trenutno v postopku parlamentarnega odpoklica oziroma impičmenta, se – če senat ne bo odločil drugače – predsedniški mandat izteče 20. januarja prihodnje leto. To je tudi datum, ki je napisan na toaletnem papirju s predsednikovim portretom, s katerim si lahko posamezniki, ki se ne strinjajo z njegovo despotsko vladavino in upajo, da na volitvah 3. novembra ne bo ponovno izvoljen, med vsakodnevnim brisanjem zadnjice nudijo vsaj nekaj zadoščenja. Druga različica toaletnega papirja pod štirimi različnimi predsednikovimi črno-belimi grimasami prinaša napis »Dump Trump!«, kar bi lahko prevedli kot »Dol s Trumpom!«, tretja različica pa vsebuje portretno fotografijo našobljenega Trumpa. Najslavnejši slovenski zet, katerega predsedovanje najvplivnejši svetovni velesili je sicer vse prej kot zabavno, bo tako poljubil marsikatero zadnjico in končal med iztrebki. Zavitke vece papirja z 250 potiskanimi dvoslojnimi lističi je mogoče kupiti posamezno ali v kompletih. Papir je izdelan na Kitajskem, uporabniki pa se pritožujejo le nad tem, da ni ravno najmehkejši.

Mirakulin

Jagode zahodnoafriškega grma z latinskim imenom synsepalum dulcificum vsebujejo glikoprotein mirakulin (izvorno miraculin), katerega ime izhaja iz angleške besede za čudež, miracle, ker tudi najbolj kislo hrano spremeni v sladko. Prek spleta je mogoče kupiti tabletke z imeni mberry, mirakulin in richberry, izdelane iz teh čudežnih jagod, ki za nekaj časa zmedejo brbončice, da kisel okus zaznavajo kot sladek. Tableto je treba položiti na jezik in počakati, da se raztopi ter tako obloži brbončice; ne smemo je prežvečiti ali pogoltniti cele. Učinek nastopi takoj in traja do dve uri. Tako lahko priredimo zabavo z okusi, na kateri zbrani družbi po mirakulinu postrežemo s kisom in limoninim sokom ali preizkušamo različne okuse pred zaužitjem tabletk ter po njem. Ne le za zabavo, mirakulin je uporaben v prehrani ter kot del shujševalnih diet in za diabetike, ker zadovolji željo po sladkem, ter celo po kemoterapiji, ker naj bi bolnikom pomagal znebiti se kovinskega priokusa hrane. Kot prehransko dopolnilo v Evropi in ZDA sicer še ni sprejet, uporabo tabletk pa priporočajo le starejšim od petih let, otrokom seveda samo pod nadzorom odraslih.

Krompirjeva čestitka

Karkoli imate povedati, povejte to s krompirjem. Letos ste že prepozni, a v prihodnje lahko namesto na papirju čestitke ali voščila pošljete napisana na krompirjevem gomolju. Pri tem morate biti ekonomični, saj sporočilo ne sme presegati 130 znakov in ga na krompir napišejo ročno. Namesto tega ali poleg tega lahko na gomolj natisnejo tudi fotografijo vašega obraza, fotografijo obraza vašega ljubljenčka ali fotografijo s počitnic. Američana Riad Bekhit in Alex Craig sta svojo poslovno zamisel pred tremi leti predstavila v resničnostni oddaji Shark tank, dobila želeno finančno injekcijo in njuna storitev, imenovana potato parcel oziroma krompirjeva pošiljka, je zacvetela. Ponujata jo tudi v Evropi, tako da lahko krompirjevo čestitko za slabih dvajset evrov s poštnino vred pošljete komurkoli v Slovenijo. Pošiljatelj lahko ostane anonimen ali ne, zavrnejo pa sporočila, ki so žaljiva ali bi lahko naslovnika prestrašila. Zaradi napisa, ki vsebuje črnilo, ter bakterij, ki bi lahko med potjo prišle na gomolj, odsvetujejo predelavo krompirjevih čestitk v hrano.

Lonec, kuhaj

V slovenske kinematografe je ta teden prišel deveti, zadnji film iz sage Vojna zvezd, njen praoče George Lucas pa je začel prodajati piskre, ki bodo v domove prvih kupcev prišli v začetku novega leta. Gre za poseben električni lonec, ki lahko deluje kot počasni kuhalnik, lonec na pritisk, parni kuhalnik, lonec za praženje, kuhalnik za riž ali kašo, grelec za jedi in aparat za delanje jogurta. Na svoj račun bo prišla večina oboževalcev Vojne zvezd, saj je lonec na voljo z zunanjo podobo Chewbacce, Dartha Vaderja, vojaka Imperija (angl. stormtrooper) ter droidov R2-D2 in BB-8, pri čemer je slednji najmanjši pisker iz zbirke, prvi največji, ostali trije pa so enake velikosti. Od ženskih likov očitno nobeden ni dovolj dober za kuhanje. A med tem ko ste v službi, vam lahko Darth Vader ali kdo od omenjene druščine doma pripravi kosilo le, če živite v oddaljeni galaksiji oziroma v ZDA ali Kanadi. Omenjeni kuhalniki so trenutno namreč primerni samo za severnoameriško električno napeljavo, vendar je z ustreznim adapterjem mogoče premagati tudi to oviro. Izdelujejo jih na Kitajskem.

Božični polnilec

Predpraznično okraševanje pripomore k manj turobnemu vzdušju, ki ga s sabo prinašajo zima in krajši dnevi, prav tako prižiganje prazničnih lučk, ki dokazano izboljšujejo razpoloženje. Končno tudi vaš telefon lahko služi kot drevesce, ki ga nosite s seboj! Letošnja najbolj vroča krasilna novost je namreč polnilec za telefon z božičnimi oziroma novoletnimi okrasnimi lučkami. Dobrih sto dvajset centimetrov dolg zelen kabel je posejan z desetimi miniaturnimi LED-žarnicami različnih barv, ki zažarijo, ko telefon s kablom prek USB-vhoda povežemo z računalnikom ali kadar ga prek priključka polnimo v avtomobilu. Na voljo je tako v različici za iPhone kot za androide, tablične računalnike, GPS-naprave, fotoaparate, zvočnike, MP3--predvajalnike, z raznobarvnimi lučkami v obliki žarnic ali smrečic ali s prosojnimi svetlečimi snežinkami. In čeprav je božični polnilec res namenjen samo polnjenju ter prek njega ne moremo prenašati podatkov, zna biti, da bo kar ostal v uporabi in razveseljeval vse okoli sebe tudi, ko bodo drugi praznični okraski že zdavnaj pospravljeni.

Jim Beam čips

Čips je prigrizek, ki se sicer bolj poda k pivu kot viskiju, v britanski firmi Burts pa so se odločili, da ocvrti krompirček, ki ga izdelujejo iz lokalno pridelanega krompirja, začinijo z ameriškim bourbon viskijem znamke Jim Beam, ki je med najbolj prodajanimi na svetu. Čips z okusom viskija in žara je primeren za vegetarijance in vegane, podatka o vsebnosti alkohola – ter posledično o neškodljivosti za otroke, nosečnice, abstinente in bivše alkoholike – pa ni. Med sestavinami sta sicer navedena naravni okus viskija Jim Beam in posušeni viski, a prevladuje dimljeni okus žara, zaradi česar verjetno okus viskija zbledi. Na embalaži poleg datuma izdelave in roka uporabe celo poimensko natisnejo delavce, ki so čips ročno mešali med cvrtjem v tovarniški fritezi; z našim čipsom sta se pečala Richard Grower in Chris Dustow. Je brez glutena, umetnih barvil in okusov ter brez dodanega mononatrijevega glutaminata, ki sicer nastopa kot ojačevalec okusa. In ja, poleg angleškega krompirčka z okusom ameriškega viskija firma Burts izdeluje tudi čips z okusom znamenitega irskega temnega piva guinness.

Kruh, ki sveti

Zakaj bi se delali norca iz belega kruha, če lahko iz njega naredijo tako lepe svetilke? Japonska oblikovalka Jukiko Morita, ki je včasih delala v pekarni, obožuje kruh. Svojo ljubezen je prelila v svetilko pampshade – kar je skovanka iz besed lampshade, ki v angleščini pomeni senčnik za luč, ter pain ali pan, kruh po francosko oziroma japonsko –, izdelano iz kruha. Žemljica, rogljiček, hlebec ali francoska štruca so premazani z umetno smolo, v njihovi notranjosti pa se skriva lučka, ki toplo žari. Svetilke so ročno narejene na Japonskem. Najprej spečejo čisto pravi kruh in nato izdolbejo sredico, da ostane kar se da tanka skorja, ki jo od zunaj in znotraj prevlečejo s smolo. Tako preprečijo propadanje kruha in ta postane trden ter trajno obstojen. Dodajo še električno vezje z LED-žarnicami in, voilà, lučka je pripravljena za uporabo. Kupci lahko izbirajo med osmimi različnimi pekovskimi izdelki, ki so predelani v namizne ali stenske svetilke in se napajajo z baterijami ali prek električne napeljave. Jukiko Morita si prizadeva, da je čim več njenih svetilk izdelanih iz kruha, ki ga pekarnam ne uspe prodati, in je tako recikliran. Sredice kruha prav tako ne zavržejo, temveč jo zaužijejo ali predelajo v drobtine.

Rockubot

V postelji nikoli nismo sami, delimo si jo s pršicami, različnimi bakterijami, včasih tudi virusi. Zato bi bilo koristno med svoje rjuhe spustiti robota, imenovanega rockubot, da očisti umazanijo, ki je s prostim očesom ne vidimo. Terminator mikroorganizmov s pomočjo UV-luči in nadzvočnih valov sterilizira površino, po kateri se pelje, ter tako odstranjuje pršice in bakterije. Po vklopu deluje samodejno, ker vsebuje 24 senzorjev, pa ne more pasti čez rob ali nasesti. Posteljo očisti tudi, če ga pokrijemo z odejo ali pregrinjalom. Seveda ne dezinficira le ležišča, temveč vse oblazinjeno ali neoblazinjeno pohištvo, ležišča hišnih ljubljenčkov ipd. S pomočjo pokrova za spodnji del ga lahko primemo v roko in z njim lastnoročno razkužimo telefon, tipkovnico, daljinske upravljalnike ter otroške igrače, tudi plišaste. Gre za obvezni pripomoček za vse, ki trpijo za mizofobijo. Ker je majhen, kompakten in lahek, ga lahko vzamejo celo na potovanje. Kadar počiva, je mogoče z njim polniti druge naprave, brezžično ali prek USB-priključka. To pa še ni vse! Pojoči robot lahko, medtem ko čisti, predvaja glasbo, saj po zaslugi tehnologije Bluetooth deluje tudi kot zvočnik.

Inupathy

Japonec Joji Jamaguči je, da bi bolje razumel svojega psa po imenu Akane, iznašel ovratnico, ki bere pasje misli. Pravzaprav inupathy, kot se ovratnica oziroma oprsnica imenuje, odčitava pasje razpoloženje, čustvena stanja. Zaznava namreč spremembe v pasjem srčnem utripu, na podlagi katerih oceni njegovo čustveno stanje in ga vizualno prikaže tako, da ustrezno obarva ekranček z logotipom. Oprsnica je na voljo v beli, rdeči ali sivi različici, v petih različnih velikostih. Njeno ime inupathy združuje angleški besedi insight in empathy, torej vpogled in sočutje, pripomoček, ki je prek aplikacije kakopak povezan tudi s pametnim telefonom, pa naj bi odnos med lastnikom in psom dvignil na višjo raven. Ekran oprsnice na pasjem hrbtu zažari v mavričnih barvah, kadar oznanja srečnega psa. Kadar zasveti modro, to pomeni, da je pes sproščen. Bela barva odseva osredotočenost, rdeča vznemirjenost, vijolična pa stres. Za pametno oprsnico je treba odšteti kar 500 dolarjev, manj premožnim tako še vedno ostaja razbiranje razpoloženja ljubljenčka iz veselega mahanja z repom, jeznega lajanja in preostalih znakov pasje govorice.

Nevihte v oblaku

Iz steklene krogle morda ne moremo razbrati vremenske napovedi, iz steklenega oblaka pa lahko, seveda če gre za storm cloud, nevihtni oblak, kot se imenuje steklena posoda v obliki oblaka na lesenem podstavku, ki napoveduje vreme na staromoden način. Nevihtni kozarec (angl. storm glass) je kar stara iznajdba; že kapitan FitzRoy, ki se je z Darwinom leta 1831 odpravil na skoraj petletno potovanje z ladjo Beagle in velja za pionirja meteorologije, je bil navdušen nad uporabo vremenskih steklenih posod, ki so jih v Italiji, Franciji in Nemčiji poznali desetletja. Običajno so napolnjene z destilirano vodo, kalijevim nitratom, amonijevim kloridom, etanolom in kafro. Sestavine reagirajo na zračni pritisk ter temperaturne spremembe in tako napovejo spremembo vremena. Če je tekočina prosojna, se lahko nadejamo lepega vremena, če se pojavijo kristalčki, pa lahko glede na njihovo obliko, velikost, količino in lego sklepamo o vremenskih pojavih, kot so oblaki, dež, veter, sneg, nevihta. Po prihodu v nov dom vremenoslovski oblak oziroma kozarec potrebuje kakšen teden za aklimatizacijo, preden se lahko zanesemo nanj.

Pyro mini 

Pozabite najnovejšo pametno uro – svoje prijatelje, sodelavce, znance in naključne mimoidoče lahko osupnete z zapestnim metalcem ognja in se pri tem počutite kot James Bond. Pyro mini, kot se imenuje pirotehnična naprava v velikosti ročne ure, strelja majhne ognjene izstrelke, ki bliskovito poletijo do tri metre daleč, preden se razblinijo. Zapestni pirotehnični pripomoček so sprva razvili za poklicne čarodeje. Kot ’strelivo’ služita bombažna vata in papirnati robček, ki sta zaradi posebne obdelave vnetljiva; njuna količina, ki je priložena mini metalcu ognja, zadošča za 120 izstrelkov. Ognjemetalec ima dve odprtini in lahko ogenjčke meče iz obeh hkrati ali samo iz ene. Pritrjen je na zapestni pašček in ga je mogoče skriti celo pod rokav, je pa tudi snemljiv ter s pomočjo antene deluje na daljinsko upravljanje, na razdalji do devetih metrov. Napaja se prek USB-kabla, ki ga boste redko potrebovali, saj eno polnjenje zadošča za 600 izstrelitev. Če pri roki ni drugega ognja, je z njim mogoče prižgati svečo, opozarjajo pa, da ne gre za igračo in da ga mlajši od 18 let ne smejo uporabljati.

Supermedo

Obstaja gumijasti medvedek, pri katerem je smiselnost uporabe pomanjševalnice vprašljiva, saj v višino meri kar štiriindvajset centimetrov in tehta skoraj poltretji kilogram. Supermedo iz želeja, ki je 1400-krat večji od običajnega gumijastega medvedka, že deset let »skrbi za to, da imajo zobozdravniki delo«, vse primerke pa ročno izdelajo v ZDA. Na voljo je v različnih barvah in okusih, kot so borovnica, pomaranča, češnja, žvečilni gumi, grozdje, jabolko, kola, pa tudi v mavrični izvedbi s tremi različnimi okusi. Vsekakor ni dobro celega pojesti naenkrat, saj ima kar 6120 kalorij. Priporočajo, da ga použijete v enainpetdesetih porcijah, od katerih vsaka vsebuje 120 kalorij. Dokler ga ne zmanjka, ga ovitega v plastično folijo, v vrečki ali posodi hranite v hladilniku. Rok uporabe je približno eno leto. Ljubitelji žele bonbonov, pozor, obstaja tudi impresiven gigantski gumi črv, dolg petinšestdeset centimetrov. Oba izdelka sta primerna le za mesojedce, vsebujeta namreč želatino prašičjega izvora.

Plavajoči kakci

Predšolskim otrokom se zdijo kakci precej zabavni in verjetno je prav njim prvotno namenjena igrica, pri kateri je treba loviti plavajoče iztrebke. Ti so izdelani iz trde rjave plastike in imajo oči, brez katerih bi bili videti dokaj realistično. Igračo sestavlja šest kakcev, od tega tri klobasice in trije kupčki. Oči pripomorejo k poosebitvi, tako da lahko posameznim drekcem nadenete imena. Z njimi se lahko otroci in odrasli zabavajo med kopeljo v kadi, iz vode pa jih je mogoče loviti tudi v skledi, umivalniku, vedru, pomivalnem koritu, bazenu ali akvariju. Začetnikom svetujejo, da igrive fekalije iz vode polovijo s pomočjo mreže z ročajem, starejšim oziroma izkušenejšim je namenjena ribiška palica, ki ima na vrvici privezan plastični trnek. Če je plastično sranje to, kar želite, da Miklavž, Božiček ali dedek Mraz v lepem ovoju nastavi pod novoletno jelko, v spletnih trgovinah poiščite fishing for floaters, kot se igra izvorno imenuje. Ponarejeni iztrebki niso primerni za otroke, mlajše od treh let.

Negro čokolada

Čips z okusom špagetov bolognese, čokolada z okusom japonskega hrena vasabija, sladkorne palčke z okusom pečenkine omake ali žvečilni gumiji z okusom mila dokazujejo, da je v svetu prigrizkov v modi bizarnost. Zato odločitev tovarne Pionir iz Srbije, ki že od leta 1928 izdeluje črne trde bonbone negro z dimnikarjevo podobo na embalaži, da ob stoletnici delovanja združi okus svojih legendarnih bonbonov in svoje mlečne čokolade, niti ne čudi. V nasprotju s splošnim prepričanjem ime bonbonov ni povezano ne s črno barvo bonbona ne z rasizmom, temveč gre za priimek stvaritelja. Italijan Pietro Negro je v 20. letih prejšnjega stoletja živel in delal na Madžarskem, kjer naj bi ustvaril znamenite bonbone s sladkim korenom in meto, ki so tam priljubljeni še danes. Tovarna Pionir sicer stoji v Subotici, le streljaj od madžarske meje, in jo je ustanovil Jozsef Ruff. Čeprav so bonboni črni, je polnilo čokolade z njihovim okusom belo. Kakopak sta mu dodani aromi mete in sladkega korena; slednja je skupna bonbonom negro in bronhi, zato bo morda čokolada všeč tudi ljubiteljem okusa konkurenčnih hrvaških bonbonov, s pomočjo katerih se lažje diha.

Natikač s krtačo

Če se težko ali neradi sklanjate in se vam, kadar stojite pod prho ali ležite v kadi, zdijo vaša stopala neverjetno daleč, lahko za pomoč pri njihovi negi uporabite posebno obuvalo. Plastični natikač s ščetinasto notranjostjo, ki ni namenjen hoji, temveč negi stopal, vas bo odrešil sklanjanja, stanja na eni nogi ali vratolomne telovadbe med kopeljo. S pomočjo priseskov na podplatu natikača slednjega pred uporabo pričvrstite na tla ali stranico kadi, po uporabi pa na kopalniške ploščice, da se odcedi. Ko boste z njim med prhanjem ali kopanjem pošprudlali stopalo, mu boste privoščili tako masažo kot piling ter ga ponegovali od pete do prstov. Več kot tisoč ščetin različnih debelin in dolžin stopalo zmasira ter obdela z vseh strani, s pomočjo ščetin na plastičnem paščku bo poščetkan tudi nart, plovec pa poskrbi za odstranjevanje odmrle kože na peti. Pripomoček za mokro nego stopal lahko uporablja vsa družina in ga je mogoče očistiti v pomivalnem ali pralnem stroju.

Zaščitno pohištvo

Japonska naj bi se bolj ali manj opazno stresla vsakih pet minut, potresov, ki jih ljudje dejansko občutijo, je tam kakih dva tisoč na leto, uničujočih potresov pa nekaj na stoletje. Zato se na Japonskem posamezniki preventivno radi opremijo s čeladami, zložljivimi čeladami in celo protipotresnim stolom, katerega naslonjalo po potrebi služi kot čelada in ki ne zaščiti le glave, temveč tudi vrat in hrbet. Stol z imenom mamoris – sestavljanka iz japonskih besed »mamoru«, ki pomeni zaščititi, ter »isu«, stol – je v svojem studiu Znug Design oblikoval Nezu Kota. V letih, odkar je na voljo, je v nekaterih japonskih korporacijah že postal del pisarniške opreme. Na sedalu ima gumb, ki ga zavrtimo v eno ali drugo smer, s čimer se naslonjalo sprosti, da ga lahko snamemo in nataknemo nase kot čelado, ki jo pod brado nato pričvrstimo s trakom. Inovativni stol z dvojno uporabnostjo v estetskem smislu ni ravno presežek japonskega oblikovanja, saj zaradi izbokline pod sedežem spominja na prenosno straniščno školjko, še zlasti, ker je bel. A pri naročilu več kot tristo kosov ga izdelajo v katerikoli barvi.