Lidija Dimkovska: Skrita kamera

Naj vas naslov romana Skrita kamera makedonske, vendar že nekaj let v Sloveniji živeče avtorice Lidije Dimkovske ne zavede - ne gre za smešne prigode ali za verbaliziran resničnostni šov, temveč za zgodbo, ki jo pripoveduje skrita kamera, snemalka po tujinah razsutega življenja makedonske pisateljice Lile, dunajske štipendistke sklada za nezahodnoevropske umetnike.

Jacques Derrida, Immanuel Kant: O znova ubranem apokaliptičnem tonu v filozofiji; O znova ubranem vzvišenem tonu v filozofiji

Brez Kanta ne bi bilo Hegla. Brez Hegla ne bi bilo Marxa. Brez Marxa ne bi bilo Lenina. Brez Lenina ne bi bilo Stalina. Brez Stalina ne bi bilo Jugoslavije. Brez Jugoslavije ne bi bilo Franceta Bučarja. Brez Franceta Bučarja ne bi bilo slovenske ustave. Brez slovenske ustave ne bi bilo samostojne Slovenije. Brez samostojne Slovenije ne bi bilo slovenskega prevoda besedila O znova ubranem vzvišenem tonu v...

Alan Hranitelj: Kostumografija 1986-2006

"Človek živi z obleko, in z leti ji postane podoben," je v intervjuju v knjigi katalogu Kostumografija 1986-2006 izjavil Alan Hranitelj. In še naprej: "Karkoli sem oblekel, usnje ali čipke, sem bil še vedno jaz." Alan Hranitelj je že sam po sebi Moda. Je že sam po sebi Kostum. Je že sam po sebi Artefakt, GKW. Zato ni čudno, da je tudi knjiga katalog glamurozna, bohotna, baročna.

Georg Simmel: Filozofija denarja

Georg Simmel (1858-1918), "filozofski diagnostik", ni bil nikoli pravi akademik. Prej narobe, na univerze ga niso hoteli. Iz več razlogov: prvič, ker je bil do krščanstva skeptičen, drugič, ker je bil Jud, in tretjič, ker se je preveč ukvarjal z neresnimi, vsakdanjimi rečmi.

Feri Lainšček: Muriša

Prekmurje je najbolj eksotična pokrajina slovenskega leposlovja. A ravno zaradi eksotičnosti zelo trendovska, prvo sodobno pero Prekmurja je Feri Lainšček. Popularen, pa ne vem natančno, zakaj. Njegov zadnji roman na temo je Muriša.

Tri prste pod popkom - slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi

Lepa slovenska pornografska poezija je od nekdaj lepo gorela. Spomnimo se prešernega poeta Franceta, ki jutri praznuje 206. obletnico rojstva, kako je v prid malega človeka izluščil srčiko balade Lenora gospoda Gottfrieda Augusta Buergerja: " Lenora ima dva rora, / iz enga šči, iz druzga pa prdi." Jasno, Lenora je pač predolgo zanemarjala svoj tretji 'ror' in se ga je zavedla šele, ko je bilo prepozno.

Janez Bogataj: Izbrane gostilne in restavracije 2006/2007

Najboljših 24 slovenskih restavracij in gostiln po mnenju dr. Janeza Bogataja. Ni povsem jasno, ali gre za vrstni red (kot se mu zapiše na koncu) ali za zemljevid "boljših" jedi od Primorske do Prekmurja. Okusi so kakopak različni, od podobnih Ilovarjevih in Sršenovih zapisov pa tegale loči nekaj dodanih receptov iz posameznih oštarij.

Alma Karlin: Samotno potovanje; Doživeti svet; Japonske novele

" Los Angeles je kraj umirajočih. Ljudje, ki tukaj sklepajo dobre posle, so predvsem pogrebniki. Ponujajo predvsem mrliške sobe, ki jih oddajajo kakor hotelske. Mnogi verjamejo, da lahko v tej ugodni klimi pod večnim soncem ozdravijo, nato pa pustijo svoje kosti v mehkem rjavem pesku. Iz istega razloga uspevajo tukaj različne verske sekte, kajti pri tako številnih pokopih postane onstranstvo še bolj zanimivo.

Tim Dedopulos: Kabala

"Vprašaj učitelja, ali ve, kako pregnati mahšavot raot, zle misli. Če pravi, da pozna to skrivnost, je prevarant," uči Baal Šem Tov oziroma 'Gospodar dobrega imena' o prepoznavanju razlik med učiteljem in šarlatanom. Hja, očitno vsak vaški župnik res ne more biti strokovnjak za preganjanje zlih misli, kot si to predstavlja katoliška cerkev.

Željko Kozinc: Dotik sveta

Biografija arhitekta, poslovneža in filantropa Janeza Hacina se bere kot napet pustolovski roman, v katerem je sreča vedno na strani pogumnih. Spremljamo zgodbo Slovenca, ki se leta 1951 na pol ilegalno odpelje z ljubljanskega kolodvora kot reven študent in se petdeset let pozneje vrne kot svetovalec pri zmagovalnem projektu na natečaju za Ljubljanski potniški center.

James Kelman: Kako pozno, pozno je bilo

Bolj pozno kot nikoli, bi lahko rekli za prevod romana How late it was, how late Jamesa Kelmana. Ta roman je namreč leta 1994 dobil Bookerjevo nagrado in bil postavljen za prvi glas nove škotske književnosti, ki je svetovno slavo požela z Irwinom Welshem in Trainspottingom.

Daniel Kehlmann: Jaz in Kaminski

Z romanom Jaz in Kaminski imam problem. Moral bi mi biti pisan na kožo, saj razkriva umazane igre kulturnega novinarstva. Brezkompromisni Sebastian Zoellner, povzpetniški novinar, si zastavi nalogo, da bo napisal biografijo gospoda Kaminskega, nekoč slavnega, sedaj pozabljenega slikarja, ki živi v osami. Vse skupaj naj bi bila parodija na dogajanje v sodobni umetnosti, a so očitno ti parodični elementi tako...

Jean Shinoda Balen: Babje boginje

Menda je od ženske s PMS-jem hujša le še ženska v menopavzi. Tak je stereotip. Jean Shinoda Balen pa se je odločila, da ženskam po petdesetem dodeli novo vlogo, tako, ki jim pripada že od prazgodovine - to, da postanejo babe. Kajti trdi, da je žensko življenje razdeljeno na tri obdobja dekle - mati -baba.

Uki Goni: Resnična Odessa

Gotovo se spomnite Oskarja Schindlerja, nemškega industrialca, ki je med II. svetovno vojno iz Auschwitza rešil več kot tisoč Judov, to pa tako, da jih je zaposlil v svoji tovarni. Vidite, tudi nacistični vojni zločinci so imeli po II. svetovni vojni svojega dobrotnika, nemškega industrialca Friedricha Schlottmana, ki je rešil več kot tisoč nacističnih zločincev, to pa tako, da jih je zaposlil v svoji...

Brane Grubar: Kam? Drugam!

Grubarjev potopis Kam? Drugam! je antipotopis, in to v smislu, kot je bil antipotopis legendarni potopis S poti, v katerem je Izidor Cankar popisal svoje potovanje po Italiji. Tako kot ste pri Cankarju izvedeli bolj malo o krajih, po katerih je potoval, boste tudi pri Grubarju bolj malo izvedeli o morju, po katerem je potoval, pa ne zato, ker je morje pač morje, ampak zato, ker ga bolj kot morje zanimajo...

Tahar Ben Jelloun: Ta slepeča odsotnost svetlobe

Tahar Ben Jelloun je najslavnejši Maročan v Franciji. Nedvomno prvo pero magrebske literature. Dobitnik vseh mogočih literarnih nagrad z goncourtom vred in že nekaj let med nominiranci za Nobelovo nagrado. Jelloun je tudi prominenten esejist, kolumnist Le Monda, na neki način glasnik vseh magrebskih priseljencev v Franciji.

Kdo sedi na Petrovem stolu? 1. del

Kdo je uzurpiral lik in delo Jezusa Kristusa? Kdo je v resnici napisal Mojzesove knjige? Kaj se skriva za Marijinim kultom? In nenazadnje, kako izstopiti iz cerkve?

Inke Arns (ur.): Irwin: Retroprincip

NSK ima štiri krake - Irwine, Laibache, Kozmokinetični kabinet Noordung in Novi kolektivizem. Če bi imel še filmski kabinet, bi bil peterokraka slovenske umetnosti. Je pa res, da filma niso potrebovali - Irwini so bili namreč v vseh teh letih bolj filmski od slovenskega filma. Še več, bili so bolj filmski kot slovenski film kdajkoli. Če bi slovenski film ujel kompleksnost Irwinovih slik, ki so na voljo tudi v...

Steven Jay Schneider: 1001 film - najboljši filmi vseh časov

Zgodbo o slovenskem filmu poznamo. Ker je bojda v nacionalnem interesu, ga Slovenci financiramo zato, da bi o slovenskem filmu za petnajst minut pametovala peščica kompulzivnih obiskovalcev bolj ali manj obskurnih filmskih festivalov. Situacija na področju filmske publicistike je podobna. V subvencioniranih kinotekah, kinotečnikih in filmskih muzejih se menda gnete jagodni izbor slovenske uravnotežene filmske...

Kahlil Gibran: Prerok

Nekatere knjige so klasika, pa se niti ne ve zakaj. Recimo Jonatan Livingston Galeb, pa Mali princ pa tudi Gibranov Prerok. Napisan leta 1923, v slovenščini prvič izdan leta 1978, je še vedno popularen.

Uroš Ravbar: Potujmo skupaj okoli sveta

Kot je dejala že Sontagova, popotniki fotografirajo iz dveh razlogov: da s fotografijo dokažejo, kje so bili, in da fotografiranje v neznanih krajih ostane znana rutina, ki ji podredijo doživljanje krajev.

Peter Košak: Ko misel sreča misel

"Pesnik je umrl, naj večno živi pesem." To je bil eden izmed zadnjih krikov pesnika Petra Košaka, ki je leta 1994 iz Avstralije odšel umret v Indijo, med prijatelje guruje. Bil je eden izmed redkih ljudi, ki so poezijo tako rekoč živeli.

Zygmunt Bauman: Moderna in holokavst

Devetega novembra 1938 se je v Nemčiji odvrtela "kristalna noč": judovska podjetja, domove in sinagoge je napadla, razdejala in požgala poblaznela množica, ki je imela blagoslov nacističnega režima. Umrlo je okrog sto Judov. Če bi nacisti hoteli pobiti šest milijonov Judov, kolikor so jih pobili v času holokavsta, in če bi jih pobijali s hitrostjo "sto na dan", bi jih morali pobijati dvesto let.

Marianne Fredriksson: Evangelij po Mariji Magdaleni

Tale dokumentarna fikcija z umirjeno feminističnim razgledom na lik in delo Jezusa K., s poudarkom na njegovi romanci s prvoosebno pripovedovalko Marijo Magdaleno, je ob izidu precej razhudila katoliško cerkev, vendar pa to še ne pomeni zagotovila za politično nekorektno branje.

Esad Babačić: Divan

Esad Babačić je bil v osemdesetih letih proleter v novovalovski skupini Via ofenziva, ustanovitelj punkerskega vokalno-instrumentalnega ansambla in študent slavistike, v devetdesetih novinar, epizodni filmski igralec, kolumnist in snemalec dokumentarcev, v novem tisočletju je verjel v svoj koš in si zastavil nalogo obnoviti propadla košarkarska igrišča, vmes pa je bil (in ...

Ana Jud: Dosje rokomavhi

Če bi po pravici povedala, kaj si mislim o knjigi Ane Jud, bi končala na sodišču, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi se hodila pravdat zaradi neke knjige. Dosje rokomavhi je knjiga, pri kateri se splača prebrati le naslov. Vse drugo je nekaj, kar lahko mirno zamudite, ker vse skupaj niti napisano ni prav dobro, kaj šele da bi bil to "insajderski" pogled na slovenske trgovce z ...

Manca Košir: Beremo z Manco Košir

"Širimo naš notranji svet, da bo lepši tudi zunanji. 'Kakor znotraj, tako zunaj.' Knjig in našega srca. Naše duše in duše sveta," piše dr. Koširjeva v uvodnih mislih tele katastrofalno oblikovane bombonjere, ki se od tiste, o kateri je govoril Forrest Gump, razlikuje po tem, da natančno veste, kaj boste dobili v njej.

Patricia Cornwell: Neznano truplo

Kay Scarpetta, prvakinja sodne medicine in junakinja kriminalk Patricie Cornwell, ima vedno delo - v Ameriki trupel nikoli ne zmanjka. Le da tokrat trupel ne najdejo le v Ameriki, ampak tudi v Parizu.

Roald Dahl: Danny, prvak sveta

"Dolgočasen starš ni niti najmanj zabaven. Kar si otrok želi in zasluži, je starš, ki je iskriv," je zapisano na zadnji strani Dahlove knjige o dečku, ki z očetom živi v vagonu in s prebrisano idejo postane svetovni prvak v krivolovu, ko nadutemu veleposestniku dan pred lovom "pokrade" vse fazane.

Orhan Pamuk: Ime mi je rdeča; Sneg

Ali je mogoče da so naši založniki jasnovidni? Verjetno ne, toda je že tako, da sta ravno v času, ko je dobil Nobelovo nagrado, izšla dva prevoda njegovih romanov. Orhan Pamuk je idealni književni nobelovec. Izhaja iz muslimanskega sveta, pa ni Arabec, je Evropejec, pa vseeno Turek. "Odkril je nove simbole trka kultur," so zapisali v obrazložitvi. Med prvimi mu je čestital Olli Rehn, evropski komisar za širitev.