• Mateja Hrastar

    19. 8. 2006  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Marko Pristov: Nino iz sanj

    Nenavadno je, da leta 2006 izide prvenec, ki govori o odraščanju v pankovsko-novovalovskih časih. Pa vendarle se je to zgodilo v knjigi Nino iz sanj, zbirki intimnih pripovedi o dogajanju tistega časa, brez imen, brez krajev, le z emocijami mladeniča, ki po mestu zasleduje idealizirano žensko; ki štopa v velemesto, da doživi izkušnjo tujine (ok, v bistvu gre kupit plošče); ki zasanjano povzdiguje srednješolskega...

  • Leonardo Sciascia: Afera Moro

    Truplo Alda Mora so našli v prtljažniku avtomobila

    S teroristi se ne bomo pogajali! Ta slogan dobro poznate - izrekli so ga številni politiki, državniki, predsedniki, premieri. Okej, s teroristi se potem sicer pogajajo, toda skrivaj, pod pultom, prek tajnih posrednikov. No, leta 1978 je ta slogan dobil ironičen, tako rekoč antologijski spin, ki ga je italijanski pisatelj in poslanec Leonardo Sciascia - kmalu po incidentu, ki je stresel Italijo in svet - popisal...

  • Mateja Hrastar

    10. 8. 2006  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Susan Sontag: Pogled na bolečino drugega

    Te dni je bila v časopisju objavljena fotografija reševalca, ki z ranjenim otrokom v rokah stopa iz ruševin libanonske Kane po tem, ko so Izraelci hiše zraketirali do tal. Fotografija, ki je bila že videna. Neki drug reševalec je namreč leta 1995 iz porušene federalne stavbe v Oklahomi na rokah nesel truplo dveletnega dečka. Fotografija je obkrožila svet kot zmes groze in patetike do takrat največjega napada na...

  • Erich Fromm: Umetnost ljubezni in življenja

    Erich Fromm je bil najprej Freudov fan. Potem je odkril Marxa. Zato je sklenil, da ju poroči. Zelo divje, heh. Marksisti so zahtevali ločitev. Freudovci tudi. Ali bolje rečeno: ljubili so ga le marksisti in freudovci, ki se jim je zdelo, da sta Marx in Freud pozabila na "človeka".

  • Mateja Hrastar

    10. 8. 2006  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Stefan Zweig: Novela o šahu

    A2-A3, F1-G3, Mirko Čentovič, svetovni šahovski prvak, proti gospodu B., odvetniku, na parniku med New Yorkom in Buenos Airesom. Poklicni šahist, ki podleže anonimusu. Partija šaha, kot jo opisuje Stefan Zweig, je trk racionalnosti profesionalnega šahista in norosti zasvojenosti s šahom.

  • Max Modic

    10. 8. 2006  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Belle De Jour: Intimni dnevnik londonske prostitutke

    "Tiste, ki kupujejo trdo vezane izdaje knjig z okusno posnetimi fotografijami neolitskih erotičnih jamskih slikarij, in one, ki se udinjajo v trdi pornografiji, ločuje samo precejšnja stopnja lažne imenitnosti," trdi načitana profesionalka, ki uči, da je biti seksi rezultat počutja, ko ženska trezno razmišlja in je zadovoljna s svojo zunanjostjo. "Ni fukaželjno, če vlečeš trebuh noter, ko si brez obleke.

  • Patrik Ourednik: Evropeana: Kratka zgodovina dvajsetega stoletja

    Odhod francoskih vojakov na fronto v 1. svetovni vojni

    Če bodo v vesolje še kdaj poslali kako "časovno kapsulo", v kateri bodo najbolj tipični človeški artefakti, ki naj bi zunajzemeljskim civilizacijam pojasnili, kdo smo in kaj počnemo, ali pa če bo človeštvo kdaj tik pred kolektivnim izumrtjem in bo skušalo prihodnjim civilizacijam, ki bodo čez tisočletja nastale na Zemlji, pustiti kak svoj rezime, recimo svojo biografijo, okej, curriculum vitae, potem je...

  • Max Modic

    4. 8. 2006  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Samo Rugelj, Marcel Štefančič, jr.: Stari, kje je film?

    Odgovor na vprašanje, zakaj korejski filmski biznis prerašča v korejski filmski čudež, je v bistvu hudo preprost, skrivnost uspeha pa ni v tem, da bi korejski film imel vse tisto, česar slovenski film nima, ampak v tem, da korejski film nima tistega, kar slovenski film ima.

  • Mateja Hrastar

    4. 8. 2006  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Marina Lewycka: Kratka zgodovina traktorjev v ukrajinščini

    Prvenec ukrajinske pisateljice Marine Lewycke je eklatanten primer sodobne evropske književnosti, bolje rečeno evropske stvarnosti, kjer sta glavna problema emigracija in staranje prebivalstva.

  • Philip Roth: Človeški madež

    Človeški madež se začne leta 1998, ko skuša Coleman Silk, ugledni profesor judovskega rodu, razložiti, zakaj je umrla njegova žena, zakaj je shodil s pol mlajšo snažilko in zakaj so ga vrgli s prestižnega kolidža. Vse to je povezano s spodrsljanjem - z rasističnim izrazom, s katerim je “nehote” označil dva črnska študenta.

  • Mark Twain: Slavni skočižabec iz okrožja Calaveras in drugo štorje

    Mark Twain je igral harmoniko, toda tako slabo in brez občutka, da so umirajoči ob poslušanju želeli, da bi čim prej umrli. Poznal je tipa, ki je poznal tipa, ki je poznal tipa, ki je bil voljan staviti na vse - tudi na to, ali bo umirajoča ženska umrla ali pa čudežno preživela.

  • Đurđa Strsoglavec

    27. 7. 2006  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Ante Tomić: Veliki šoping

    Dalmacija, kot jo v zbirki kratkih zgodb Veliki šoping slika Ante Tomić, je daleč od tiste iz turističnih prospektov in tiste, ki jo imamo v mislih v dopustniških dneh. Zgodbe so napaberkovane iz prve zbirke Pozabil sem, kje sem parkiral, in romana Ljubezen, elektrika, voda, telefon, ščepec pa je novih.

  • Mateja Hrastar

    27. 7. 2006  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Nicolas Bouvier: Uporaba sveta

    Kje se je leta 1953 začel eksotični orient? V Beogradu. Od tam pa vse do Afganistana je bila avtocesta, kamor so se trume svobodnih ljudi v nekih drugih časih odpravljale na potovalne epopeje. Nicolas Bouvier je s prijateljem slikarjem Thierryjem Vernetom to storil pred drugimi. In je pil ostro srbsko slivovko, vdihoval makedonski vonj po melonah in tobaku, potem pa hop po vseh deželah Mohamedovih častilcev...

  • Max Modic

    27. 7. 2006  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Leopold Von Sacher-Masoch: Platonova ljubezen

    Uživanje v kazni?

    Grof Henrik, ves mlad, bukoličen in poduhovljen, v častniških vrstah služi vojaščino v galicijskem mestu Lembergu, današnjem Lvovu, in v bujno mačističnem okolju seže po Platonovem Simpoziju, filozofsko literarnem zapisu, ki cvetočega oficirja globoko zaznamuje, saj mu na srebrnem pladnju servira vse odgovore - ali bolje, izgovore - za utrjevanje vere v superiornost spiritualnega nad senzualnim.

  • Max Modic

    19. 7. 2006  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Matej Krajnc: Johnny Cash - glasbeno in filmsko popotovanje

    Ko je mož v črnem pel o bogu, ljubezni in smrti, je Ameriki zastal dih. Prvič je občutila težo teh besed. Ko je pel o Ameriki, se je zgrozila. Prvič je uzrla svoj pravi obraz. Leta 1964, v Baladi o Iri Hayesu, na radijskih postajah prepovedani pesmi o žalostni usodi Indijanca, ki se je v vojni boril za ZDA, še posebej.

  • Mateja Hrastar

    19. 7. 2006  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Wolf Haas: Matilda

    Štajerski krimič, avstrijski Frost, kurje-nogometna srhljivka, v bistvu pa ena zabavna knjiga, ki se dogaja po gričkih vzhodne Štajerske, nekje ob Bad Radkesburgu, kjer stoji kurji grill Loeschenkohl, ki ob nedeljah s pohanimi piškami nahrani polovico Štajerske; kjer v vaški ligi branijo bivši vratarji jugo reprezentance; kjer jugoviške kurbe dobesedno žrejo denar in se umetniki preoblačijo v kelnarice, upokojenci...

  • Tiziano Terzani: Pisma proti vojni

    Anam (Tiziano Terzani) in glasbenik Krishna Das v Himalaji 2003

    Tiziano Terzani, sloviti italijanski vojni poročevalec, se je po "upokojitvi" preselil pod Himalajo - v osamo. Potem pa ga je 11. september potegnil nazaj v igro. Osama ga je zvabil iz osame. Vse se je spremenilo. Razen nas, kot pravi Terzani - nas, ki še vedno živimo v iluziji, da se ni nič spremenilo. " Ob tem, kar se dogaja, naše življenje ne more, ne sme ostati normalno. Te normalnosti bi se morali sramovati.

  • Srečko Kosovel: Izbrana pisma

    Če hočete občutiti trpljenje slovenskega poeta, ki je najbolj avtentična oblika slovenskega trpljenja, potem berite Kosovelova pisma (1918-26). Vse ga trpinči, tudi povojna razdelitev Slovenije med tri države. Toda hej, razpad Poljske je rodil Mickiewicza in Chopina. " Zakaj bi raztrojitev Slovenije morala ostati tragedija le zgodovinsko in zemljepisno? Ako Slovenci nismo imeli snovi za tragedijo, tu jo...

  • Đurđa Strsoglavec

    13. 7. 2006  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleksandar Hemon: Nowhere Man (Pronekove fantazije)

    Zgodbo o Jozefu Proneku, ki ga poznamo že iz prejšnje Hemonove proze, zbirke kratkih zgodb The Question of Bruno, vrtinčijo različni pripovedni glasovi, ki ga spremljajo v vsaj treh državah, rodni Bosni in Hercegovini, očetovi domovini Ukrajini in pribežališčni Ameriki. V Sarajevu je bil študent, vodja benda in glasbeni kritik, v Kijevu udeleženec poletne jezikovne šole, v Chicagu pa je iskalec svoje identitete.

  • Mateja Hrastar

    13. 7. 2006  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Brina Svit: Odveč srce

    Brina Svit na predstavitvi v Ljubljani

    Brina Svit je brez konkurence naša največja pisateljska zvezda. Če še bolj poudarim: pisateljica zvezda. Ženska literarna zvezda. Sama sicer trdi, da je "ženska pisava" navaden feministični konstrukt, a pri njeni literarni slavi je nedvomno malo pomagala tudi ženskost. Že nekaj časa se v zahodnem svetu fura doktrina, da je poleg pilatesa ženska prostočasna dejavnost branje. Kako viktorijansko.

  • Psunjski: Hrvati v luči zgodovinske resnice; Marijan F. Kranjc, Slobodan Kljakić: Plava garda - poveljnikovo zaupno poročilo

    Zavezniki: četniki, ustaši in domobranci

    Vic. Kako veste, da je Slovenija tik pred selitvijo na hrvaško morje? Po tem, da je izšla knjiga Hrvati v luči zgodovinske resnice, v katero je uvod napisal Zmago Jelinčič Plemeniti. Kar je tako, kot bi kdo rekel: ne hodite na hrvaško morje! Toda to naj vas nikar ne zavede: ta knjiga se sijajno poda hrvaškim plažam, še več - bo vir neskončne zabave za vso družino.

  • Miha Štamcar

    5. 7. 2006  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Katarina Lavš: Marjana - zvezde padajo v noč

    Skoraj vse o Marjani. Izjemno bogato opremljena biografija, nadstandardna in predizajnirana. Hkrati pa zapis morda ne umešča prve slovenske pop ikone v tisti prostor in čas, kot bi bilo treba. Je avtorica hotela reči, da je stopala Marjana Deržaj korak za opero, je bila res samo pevka, ne pa simbol nekega časa?

  • Jure Aleksič

    5. 7. 2006  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Bret Easton Elis: Lunar Park

    V svoji zakrknjeni monodimenzionalnosti verjetno največji ameriški romanopisec vseh časov je izdal svoj daleč najbolj avtobiografski roman. Je pa res, da je uporaba izraza "avtobiografija" nekoliko problematična, glede na to, da v knjigi zraven čisto resno nastopajo tudi duhovi, demoni in meter visoka mišičasta klobka las in zob.

  • Mateja Hrastar

    5. 7. 2006  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Ingvar Ambjornsen: Na pol prisoten

    Norveška književnost? Ibsen, to nam pade na pamet. Pa Knut Hamsun. Oboje nekako komplicirano, nekaj, kar se ne bere ali gleda zaradi užitka, pač pa zato, ker so to predpisali v šoli. Potem pa vam v roke pade sedem Ingvarjevih novel. Norveško, temno, izgubljeno, samomori, depresije, nočne more, zimski izleti pod vplivom LSD-ja... pisano za slovensko dušo.

  • Đurđa Strsoglavec

    29. 6. 2006  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Vedrana Rudan: Črnci v Firencah

    Črnci v Firencah se zdijo logično zaokroženje romaneskne trilogije hrvaške novinarke, pisateljice in priložnostne provokatorke Vedrane Rudan. Zakoličila jo je s prvencem, romanom Uho, grlo, nož, gostim in mučnim monologom razkačene, razžaljene in ponižane ženske, ki nima dlake na jeziku, ki ji ni nič sveto, ki reče, kar misli (misli pa marsikaj in o marsičem, predvsem o tabuiziranih hrvaških temah), nadaljevala...

  • Jure Trampuš

    29. 6. 2006  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Marta Gregorič: !Alerta roja!: Teorije in prakse onkraj neoliberalizma

    Marta Gregorič, ikona poletja upora, je po neuspešni operaciji Živi ščit v Iraku izginila s prvih strani slovenskih časnikov, spisala doktorat o koncu neoliberalne ideologije in objavila knjigo, ki predstavlja načine delovanja in dialoga skupnosti, gibanj, ki po svoje bijejo boj zoper sistem. Nekaj pozornosti avtorica nameni tudi Sloveniji, žal premalo za resno analizo.

  • Michael Hanlon: Znanost v Štoparskem vodniku po galaksiji

    " Dosti nam še manjka, da bomo vzredili žival, ki bi si želela, da jo pojemo, in bi to znala tudi povedati, razločno in na glas, " pravi Michael Hanlon. Iskreno rečeno, še dosti več nam manjka, da nam bo vesolje povedalo, kako je nastalo. Arthur Dent, junak kultnih romanov Douglasa Adamsa, je slehernik, ki se mu zgodi znanost ali, bolje rečeno, ki med pohajkovanjem po Galaksiji na svoji koži izkusi vse...

  • Urša Marn

    29. 6. 2006  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Boštjan Botas Kenda, Primož Fijavž: Studiobotas

    Avtorja nas prepričujeta, da ne gre za katalog k razstavi, čeprav je v resnici prav to. Spodobno zapakiran 300-stranski pregled vsega, kar je ljubljanski grafično-dizajnerski Studiobotas sproduciral zadnjih petnajst let. Nabor je impresiven: od oblikovanja pisemskih znamk do celostne podobe schengenske meje. Tako kot imajo manekenke od pamtiveka svoj book, so si ga zdaj omislili še poslovno zavedni grafični...

  • Mateja Hrastar

    22. 6. 2006  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Renato Baretić: Osmi poverjenik

    Ta knjiga je boljša kot vse hrvaške turistične reklame: to je natančno to, kar je Mediteran nekoč bil. V zblojeno-nostalgično-morsko idilo pade politični povzpetnik, ki ga kazensko pošljejo na Trećić, izmišljen najbolj oddaljen hrvaški otok, kjer govorijo nerazumljiv dialekt, kjer nimajo telefona, imajo pa stalno švercarsko linijo z Avstralijo; kjer jih boli k...

  • Steven D. Levitt & Stephen J. Dubner: Odštekonomija

    Zakaj dilerji še vedno živijo pri svojih mamah? Ker nimajo denarja, pravi Odštekonomija. Dilerske mreže so organizirane in hierarhizirane tako kot McDonald's: tisti z vrha so plačani bajno, tisti z dna pa bedno. Predloženi so statistike, tabele in ekonomski izračuni, s katerimi so podkrepljeni tudi odgovori na druga vprašanja, recimo, zakaj učitelji pri testih goljufajo v korist svojih dijakov, zakaj sumo...