Slovenska popevka

Prvih ne bomo pozabili nikoli. Poletna noč, Orion, Trideset let in Pegasto dekle je le nekaj večnih komadov, ki jih je v svojih najboljših letih dala Slovenska popevka. Med zmagovalkami so bile tudi Jamajka, Moje orglice in Avtomat. No, pa Smodetova Še pomahal ni z roko in Šifrerjeva Za prijatelje. Zato še danes ne vemo, kaj natančno je slovenska popevka, razen da gre za pesem, ki si jo lahko popevamo.

Vrtec na ekranih

V parlamentu je huje kot v šoli. Če ne bi vedeli, da znajo že brati in pisati, bi jih lahko zmerjali tudi z vrtcem. Še zdaj se namreč niso zmenili, kdo bo sedel spredaj. Zaplet s sedežnim redom nam je zadnjič v Dnevniku razkril Matej Tonin iz Nove Slovenije, ki je poleg Zavezništva AB edina parlamentarna stranka brez sedeža v prvi vrsti. Zato NSi od partnerske SDS zdaj zahteva dve mesti čisto spredaj, kot da gre za karte za Zlati abonma v Cankarjevem domu.

Velika praznina

Prvega septembra je Gostilna začela v tretje iskati šefa, ki mu tokrat maha s sto tisoč evri. In kot da ponedeljki že sami po sebi niso dovolj grozni, smo ob večerih spet fasali gostilnino studijsko oddajo z voditeljico Lili Žagar in tremi komentatorji, zadolženimi za mlatenje prazne slame. Res si nismo mislili, da se nam bo kdaj tako kolcalo po Angelci Likovič in njenih komentatorskih provokacijah, ki vsaj niso bile duhamorne.

Planet Slovenija

Domača televizijska produkcija nam za jesen obljublja veliko boja. Med počitnicami smo se morali zadovoljiti samo s prenosom tistega iz parlamenta in njegove okolice. To nedeljo se začne spopad med tekmeci na kmetiji, v ponedeljek v gostilni, potem pa bo šlo verjetno samo še navzgor.

Danes Prekmurje

Državni praznik je priložnost za državno proslavo, te pa pri nas praviloma obeležujemo z državnimi zdrahami in razprtijami. Tudi slavnostni državni obred ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z ostalimi Slovenci ni minil brez viharja v kozarcu vode. Na srečo so zaradi varčevanja pred leti sklenili, da bodo državne proslave v Prekmurju le vsakih pet let, kar pomeni, da se tudi s tem povezana nesoglasja odsihdob pojavijo vsake kvatre, vmes pa samo lokalno.

Neobvezno kramljanje

Nacionalka tudi poleti ne počiva. Vsak petek nas zaziba v spanec z novim Polnočnim klubom, uspavalno oddajo za kronično nespečne. Še pianist, ki začne poskočno, kmalu pade v trans, da lahko ustvarja nemotečo glasbeno kuliso za nemoteče klepetanje, ki medtem poteka v studiu. Po pol ure klavir sicer kratko obmolkne, saj gre maestro lulat ali si privošči kavico, potem pa spet nadaljuje s svojo sproščujočo glasbo za masažne salone.

Prvi dan

Za nove parlamentarce je bil letošnji 1. avgust to, kar je 1. september za šolarje. In tako kot v šoli je bil tudi v parlamentu prvi dan v znamenju neresnosti. Najprej je izvoljene predstavnike ljudstva nagovoril predsednik države. Ko je razmišljal, kaj bi rekel, da bi povedal pravo stvar, mu je prišel na misel Čerčil, kot sam pravi Churchillu. On je vedno znal povedati pravo stvar. Nekoč je dejal, da se človek na Amerikance vedno lahko zanese, da bodo naredili pravo stvar – takrat, ko bodo izčrpali vse druge možnosti.

O, poletna scena

Nacionalkina poznovečerna Poletna scena, ki se vsak dan posveča aktualnemu kulturnemu in umetniškemu dogajanju, je z nami že četrto poletje. A tako kot letošnje poletje z aprilskim vremom tudi Poletna scena ni to, kar je bila včasih. Njena gledljivost je postala odvisna predvsem od tega, kdo po njej krmari.

Dobrodošli v Jebovlju

Politična satira je precej zahteven žanr in nemara prav zato v domačem televizijskem univerzumu vsaj tako redek kot zabavna nadaljevanka. Zato smo se ob napovedani televizijski premieri »prvega slovenskega animiranega političnega satiričnega celovečernega filma« prijetno vznemirili. Mislili smo, da si bomo prvo soboto po volitvah končno lahko oddahnili od nekajtedenskega politikantskega zlivanja gnojnice in se malo sprostili, če ne celo nasmejali. A žal smo dočakali le stara, že videna jajca.

Dvojni finale

Končno smo ju dočakali, oba na isti nedeljski večer. Najprej finale volitev in nato še fuzbala.

Melodije morja in solza

Za predvolilno soočenje na POP TV so prejšnji teden po ameriškem zgledu med občinstvo v studiu posedli najožje družinske člane kandidatov; seveda le tistih, ki so pripravljeni populistično razkrivati svojo intimo, kot sta na primer Karl Erjavec in Ljudmila Novak. Tako je Erjavec kar pred ženo in mlajšo hčerko govoril o »mokrih sanjah SDS-a«. Temu je botrovala prerokba Zvonka Černača – tokrat v nasprotju s soočenjem na nacionalki ni protestno zapustil studia, čeprav je Janša še vedno v kehi –, v kateri je Erjavcu napovedal, da bo šel po Virantovih stopinjah.

Igra živcev

Dramatičnost pred finalno tekmo, od katere nas ločuje še dober teden, narašča, tako v nogometu kot v politiki. Za incident na političnem terenu je poskrbel Zvonko Černač, ko je v prvem uradnem predvolilnem soočenju na nacionalki, v katerem so svoje programe predstavili predsedniki parlamentarnih strank, kot eden od treh podpredsednikov SDS nadomeščal Janeza Janšo. Slednje je počel zelo dobro. Ne glede na to, kaj so ga vprašali, je govoril o Janši.

Janšev pasijon

Najzanimivejši resničnostni šov sezone Janšev pasijon je v polnem teku na vseh domačih kanalih. Prejšnji teden smo poročali, da princ teme ni prišel na predvolilno soočenje v Tarči na nacionalki in je kot razlog navedel po njegovem neustrezen izbor gostov. Na predvečer svojega odhoda v zapor je odšel v oddajo Volitve 2014 na POP TV, čeprav je bila sestava gostov enaka kot v Tarči, manjkal je le Igor Šoltes.

Enomesečna predigra

Slovenija potrebuje Male sive celice za velike. Trenutne suše na področju domačih ali vsaj udomačenih televizijskih kvizov za odrasle, v katerih bi tako sodelujoči kot gledalci lahko preverili, pomerili in obogatili svoje znanje ter splošno razgledanost, si ne znamo razložiti. Kot bi bilo redno negovanje pameti rezervirano samo za mladoletne. Avtohtoni kviz Male sive celice, ki se na sporedu nacionalke sicer drži že dvajset let, je zadnja tri leta zapored prejel viktorja za najboljšo otroško oziroma mladinsko oddajo, ker je tudi med njimi očitno brez resnejše konkurence.

Posebni dosežki

Res škoda, da so letos nehali podeljevati viktorje za posebne dosežke. Lahko bi ga dobil Ladislav Troha, ki so ga v nacionalkini oddaji Soočenje tik pred referendumom o arhivih izdali živci. Po dobri uri je začel kričati in metati papirje po tleh, da je morala voditeljica Jelena Aščić prekiniti oddajo ter ga odstraniti. Čeprav je Troha vpil, da ne gre in naj ga kar ubijejo, je soočenje, kot smo lahko videli ob ponovnem vklopu, vseeno zapustil živ, pred tem pa še s tal pobral vse papirčke.

Nedeljski juhuhu

Časi, ko je ob nedeljah zvečer na večini prižganih slovenskih televizorjev žarel Mario, so preteklost. Kmalu bo, kot kaže, z malih ekranov izginil tudi ob sobotah. Seli se namreč v zakulisje, saj je ta teden postal odgovorni urednik razvedrilnega programa na TV Slovenija. Kaj to pomeni za nivo razvedrila na nacionalki, bomo lahko videli šele čez nekaj mesecev, ker poleti vse oddaje pošljejo na počitnice. Naročnina kljub temu ni nič nižja, a naj jim bo, samo da nam spet dajo Poletno sceno in Šaleharja.

Evroapokalipsa

Nekateri so nedeljski volilni molk vzeli tako dobesedno, da na evrovolitve sploh niso šli. Ker je bila taka večina, je bila »nizkavolilnaudeležba« magična beseda televizijskih novinarjev in voditeljev, ki so s pomočjo politikov in dežurnih poznavalcev zaman ugibali, ali je bilo zanjo krivo prelepo vreme ali pregrda politika.

Studio in teren

Včasih se ob gledanju nacionalne televizije zdi, kot da živimo v preteklosti, ko je bila grafična oprema zreducirana na napise, podnapise in mednapise. V dneh katastrofalnih poplav, ki so zalile Bosno in Hercegovino ter Srbijo, smo tako v informativnih oddajah zaman čakali na zemljevide in sploh kakršnekoli grafične prikaze, ki bi dodatno ponazorili povedano.

Travestije realnosti

Avstrijci bodo imeli evrovizijo, mi imamo pa vizionarje. Kako vizionarski je bil Peter Bratuša, ko je prvemu delu serije Življenja Tomaža Kajzerja dal naslov Rita Conchita! Šlo je za travestita z brado, ki je grenil življenje eni od Kajzerjevih inkarnacij. In kdo potem zmaga na letošnji evroviziji? Conchita Wurst, avstrijski travestit z brado. Prav tisti, ki je za lik navdihnil Bratušo.

Odstrel ogroženih

Alenka Bratušek je mož beseda. Če je nočejo za predsednico v stranki, bo odstopila tudi kot predsednica vlade, to je obljubila in izpeljala, kljub pritiskom. Očitno je je precej več v hlačah kot tistih, ki se kljub ovadbam ali celo obsodbam še naprej nemoteno obnašajo kot samodržci.

Majzijin dan

Po ogledu skoraj polovice epizod prve sezone domače serije Mamin dan si lahko oddahnemo. Končno ena humoristična nadaljevanka, ki se lahko kosa s tujimi. Mogoče zato, ker je v resnici uvožena, Mamin dan so nam namreč prodali Izraelci. No, prodali so nam osnovo, ki je scenarij oziroma format serije. In scenarij je dober, tako kot je dobra, če ne kar odlična njegova priredba, pod katero se podpisuje Nejc Gazvoda.

Epilogi

Prodaja Mercatorja bo, kot kaže, počasi dobila svoj epilog. Vprašanja glede vloge pri prodaji ali bolje rečeno neprodaji Mercatorja v preteklosti je v POP-ovi oddaji Epilog pred tednom dni Maja Sodja v studiu zastavljala Bošku Šrotu, Matjažu Kovačiču, Darji Radić in Marku Golobu.

Teden za obiske

Rosvita Pesek je v ponedeljkovih Odmevih gostila Natašo Pirc Musar, ki bo čez poldrugi mesec postala njena šefica. Kot smo izvedeli v uverturnem prispevku Sekuja M. Condeja, so nasprotniki bodoči generalni direktorici nacionalke že nadeli vzdevek Buldožer. Očitno to še ni vse, kar se tiče gradbene mehanizacije, ker je NPM ob svojem imenovanju napovedala, da bo pripeljala tri »svoje ljudi«, torej verjetno še bager in mešalec.

Izjemna resničnost

Kjer ni fovšije, je za vse dovolj, in to očitno velja tudi za naš miniaturni medijski prostor. POP TV se je specializirala za šove, v katerih voditelji gostijo voditelje drugih šovov na POP TV, medtem pa se je Planet TV specializiral za serijsko produkcijo resničnostnih šovov, pri čemer najnovejšega razglašajo za nič manj kot družbeni eksperiment. V njem si bo deset ljudi dvajset dni delilo eno hišo in predvsem eno kopalnico; pol je mlajših od 30, pol starejših od 60 let. Oddaja Naša generacija, ki je na sporedu ob četrtkih, naj bi s sobivanjem dveh generacij preverila, koliko držijo stereotipi o eni in drugi.

Nebesa in pekel ...

Slovencem so se prejšnji vikend spet prikazala nebesa. Ob dosežkih Petra Prevca so lahko ob koncu skakalne sezone še enkrat doživeli ponos in katarzo kar na domačem kavču, ob gledanju televizije. V zbirko starizmov pa smo lahko ob nacionalkinem prenosu skokov vpisali še enega, namreč da »se je vse končalo pravljično, kot bi bil danes z nami v Planici Hans Christian Andersen«.

Iz rok v usta

Kljub temu da HBO-jevi dokumentarci ne dosegajo priljubljenosti in odmevnosti njihovih televizijskih serij, omenjeni teve kanal namenja produkciji dokumentarnih filmov in serij precej pozornosti; na leto jih posname med 30 in 50. V ponedeljek so premierno zavrteli dokumentarni film z naslovom Paycheck to paycheck: the life and times of Katrina Gilbert oziroma Od plače do plače: življenje in časi Katrine Gilbert, ki prikazuje boj ameriške samohranilke iz Tennesseeja.

127 mučenikov

Na koncu ponedeljkove oddaje Danes na Planet TV je voditelj Tomaž Bratož s čistilom pošprical voditeljski pult in ga zdrgnil s papirnato brisačo. Razlog za to ni bila niti obsesivno-kompulzivna motnja niti moteči flek, zaradi katerega bi se pritožili gledalci. Tako je le na svoj način obeležil praznik 40 mučenikov, ki je pri nas postal »šaljiva protiutež« mednarodnemu dnevu žena.

Prihodnost Slovenije

Po pričakovanjih se Janez Janša v nacionalkini oddaji Tarča prejšnji teden ni prikazal. Vabilo je gladko zignoriral, kar ni čudno, saj ga je od sodelovanja gotovo odvrnil že naslov Bremena Janeza Janše. Potem ko so teden prej na istem mestu nanizali bremena Zorana Jankovića, ki mu je treba čestitati vsaj za pogum, da je prišel v studio in mu nasmešek ves čas snemanja ni uplahnil za več kot nekaj sekund, je Janša izpadel totalna reva. Oziroma kot nekdo, ki je nad vsem, kot verjetno doživlja samega sebe.

Kapo dol

»Kapo dol« je bila v minulih tednih gotovo ena največkrat uporabljenih fraz na televiziji, saj so jo ob olimpijskih dosežkih naših športnikov izrekali tako športni komentatorji kot oboževalci na sprejemih za nosilce medalj. Olimpijske medalje in naravne katastrofe so kamere pripeljale v kraje, ki jih ne obiščejo prav pogosto.

Kakor vihar

Medalje so opij za ljudstvo, saj vzbujajo vtis, da je vse v redu. Medtem ko so naše oči dan za dnem uprte v velike športnike na malih ekranih in s kavčev zmagoslavno skačemo do stropa, ker smo v nekaterih rečeh dokazano najboljši na svetu, se lahko država mirno še naprej zadolžuje in naša barka nemoteno pluje proti Niagarskim slapovom.