Na Kreku

S ponedeljkom se je tudi uradno končala epidemija, zato smo si na nacionalni televiziji ogledali novinarsko konferenco vlade, ki jo je rutinirano vodil vladni poročevalec za covid Jelko Kacin. Poleg njega so nastopili še minister za zdravstvo Tomaž Gantar, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in pa direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. Našo pozornost je pritegnil predvsem zadnji, saj ta novopečeni direktor, ki ga je ustoličila prav epidemija, ni znal v celoti odgovoriti na niti eno samo novinarsko vprašanje.

Televizijska gostovanja Boruta Pahorja

Borut Pahor je v svoji prvi predsedniški kampanji opravljal vseh sort umazana dela, a nobeno ni bilo primerljivo z gostovanjem v amaterski oddaji Faktor tedna, ki jo vodita politikant in tabloidni novinar Bojan Požar ter njegov vajenec Aljuš Pertinač. O oddaji, ki se je včasih imenovala VV Faktor in nato Faktor, smo se na tem mestu že večkrat razpisali, vsakokrat v upanju, da si nam je ne bo več treba ogledati. A če je v hujskaški oddaji šeste lige gost predsednik republike, ji moramo vnovič nameniti pozornost.

Dead To Me, serija

Na seznamu desetih najbolj priljubljenih vsebin na Netflixu v Sloveniji je tudi ameriška tragi-komična serija Dead To Me, ki prav zdaj ponuja novo 2. sezono, v kateri je deset epizod. Nanizanko Dead To Me je ustvarila uspešna komedijantka, igralka in piska Liz Feldman, producent pa je igralec Will Ferrell. V njej igrata odlični Christina Applegate in Linda Cardellini, ki sta poskrbeli, da si je že prvo sezono ogledalo skoraj 40 milijonov gledalcev, druga sezona pa prav tako navdušuje s svojim scenarijem in izvedbo, ki spaja prepričljivo kombinacijo drame in komedije. Gre za močni ženski, ki se borita s svojimi demoni, strahovi, preteklostjo ter skušata najti pravo pot in narediti pravo stvar, čeprav jima to vedno ne uspe. Včasih z znojem, drugič s solzami, spet tretjič z obilico humorja (in alkohola).

Aló Presidente

Hugo Chávez je od leta 1999 na venezuelski javni televiziji trinajst let vsako nedeljo gostoval v svoji pogovorni oddaji Aló Presidente, v kateri je komentiral aktualno družbenopolitično dogajanje, odgovarjal na telefonske klice privržencev ter včasih zašel tudi v daljša razglabljanja o umetnosti in življenju. Franšizo za to oddajo, sicer za zdaj še v nekoliko okrnjenem obsegu, je prevzela hišna televizija največje vladne stranke SDS, ki nam je ob ponedeljkih zvečer začela servirati oddajo Pogovor s predsednikom vlade, v kateri gostuje Janez Janša. Vodi jo Aleksander Rant, eden najbolj prizadevnih Janševih kronistov, ki skuša delovati suvereno, a vendarle v bližini velikega vodje ne more skriti trepetanja.

Televizija namesto šole

Ob začetku epidemije, ko so šolarji ostali doma, je nacionalka začela predvajati Izodrom, posebno izobraževalno in zabavno oddajo, ki jo vodita igralka Nika Rozman in igralec Nik Škrlec. Oddaji se dolgo časa nismo posvetili, predvsem ker se zdi nekoliko nepošteno ocenjevati nekaj, kar so bili ustvarjalci prisiljeni sestaviti čez noč, ter po možnosti obračunavati z voditeljema, ki sta se znašla v novem formatu in ga morata vsako jutro, pet dni na teden, dve uri obvladovati. To je težko delo. Drugi razlog je bil, da je odrasel človek vedno v zagonetnem položaju, ko mora ocenjevati stvari, namenjene otrokom. Ob tem hitro, ne da bi vedel, izpade moralizatorski, zadrt ali pa celo premalo didaktičen, česar si na tem mestu ne bi odpustili. Obstaja tudi tretja resnica: da nas je, ko smo se spravili k ogledu, popadla nekakšna tesnoba, cringe, in smo nemudoma preklopili. A glede na to, da se vsaj nekateri šolarji naslednji teden vračajo v šole, smo stisnili zobe in zagrizli v oddajo.

Pomen nacionalne televizije v kriznih časih

Politični pritiski na nacionalko so v njej očitno prebudili borbenega duha, ki se je napovedal s prvo Tarčo o vladnih nakupih medicinske opreme ter okrepil z drugo, ki smo si jo lahko ogledali pretekli četrtek. V tej se je predsednik stranke SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek izkazal za človeka, ki ima težave z obvladovanjem jeze, in za agresivnega, neartikuliranega in primitivnega politika. Tovrstna politika ni le škodljiva za njegov resor in pogubna za njegovo stranko, pač pa pomeni nevarnost za celotno družbo, čemur smo bili priča tudi v Tarči, v kateri je nastopil dr. Rihard Knafelj. Počivalšek je zdravnika, strokovnjaka za predihavanje, nemudoma označil za strankarskega, ker naj bi se pred zadnjimi volitvami pogovarjal z Marjanom Šarcem. Ampak – če je vsak strokovnjak na svojem področju, ki s svojim znanjem skuša vplivati na politiko, že nemudoma diskreditiran in politično kontaminiran, kdo se bo potem sploh še spustil v ta poklic?

Uravnoteževanje

Na predvečer dneva upora proti okupatorju je Jože Možina v oddaji Intervju gostil dr. Žigo Turka, nekdanjega ministra Janševe vlade in njenega današnjega podpornika, ki sicer ne skriva svoje privrženosti stranki NSi. Presenetilo nas je, da ga je voditelj napovedal kot »enega najbolj avtonomnih intelektualcev«, podobno kot Ernest Petrič, ki je v predstavitvenem prispevku za Turka dejal, da »je neodvisen in ne služi nikomur«. Sami bi si posterboya neodvisnosti sicer predstavljali kot nekoga, ki ni član (vladnih) strank, vladnih posvetovalnih organov in za aktualnega premiera ne reče, da je »politik par excellence«.

Vojno stanje

»Kako je prišlo do odločitve, da gre v Niš neka dama, ko je najtežje? Mnogi se sprašujejo, če ne bi bilo bolje, da je to nekdo iz stroke, nekdo moškega spola /…/ To je nekaj najbližjega vojnemu stanju in na fronto je odšla neka ženska,« je srbski voditelj oddaje Fokus na komercialni televiziji B92 vprašal dr. Darijo Kisić Tepavčević, epidemiologinjo. Vprašanje je v Srbiji zbudilo precej ogorčenja, v Slovenijo pa je prispel le posmehljiv odmev, češ, pri nas se ne bi moglo zgoditi.

Domačijska groza

Na veliki petek smo si privoščili Slovenski pozdrav, narodnozabavno oddajo, ki jo v prime timu predvaja nacionalka. Z oddajo in njenim voditeljem Blažem Švabom, ki je nekakšen otrok Maria Galuniča in Jožeta Potrebuješa na steroidih, smo se že ukvarjali, zdi pa se, da je svojo izumetničeno, pokroviteljsko osladnost v kriznih časih še izmojstril.

OK boomer

Virus covid-19 v Slovenijo ni prišel sam, ampak v tandemu z obuditvijo devetdesetih. Tiskovne konference dvojca Kacin & Janša so nepozabne, prava repriza osamosvojitve, k ustvarjanju občutka katastrofičnosti pa pripomore vztrajno štetje mrtvih na začetku Dnevnika in Odmevov. Vsaka smrt je tragična, seveda, ne glede na razlog zanjo, a ne razumemo povsem, čemu služi vsakodnevno preštevanje mrtvih zaradi covid-19 in koliko časa se bo nadaljevalo. Bomo mrtve preštevali tudi po koncu epidemije: vse, ki zaradi ohromljenega zdravstvenega sistema niso bili pravočasno deležni zdravstvene oskrbe – in vse, ki se jim bo to še zgodilo zaradi neizogibnega sesutja zdravstva v prihodnjih mesecih? In to ne, ker bi zdravniki zdaj delali več kot prej, vsaj večina ne, pač pa ker jim je redno delo onemogočeno.

Ne sosed, le vrag bo mejak

»To so naši domoljubi, ki služijo domovini,« je Matej Tonin dejal Urošu Slaku v torek zvečer, ko ga je ta vprašal o dodelitvi policijskih pooblastil vojski, ki naj bi veljala po 37. a členu zakona o obrambi. »Naj bodo ljudje brez skrbi.«

Modne smernice za pomlad 2020

V Franciji obstaja šala, da ima predsednik Emmanuel Macron dva outfita: enega, ko je liberalni predsednik, ki niža davke korporacijam in viša trošarine za gorivo navadnim ljudem, drugega pa, ko je kultiviran francoski levičar, intelektualec. Prvi outfit je prevladujoč: obleka, največkrat temno modra, z ujemajočo se enobarvno kravato in belo srajco. Drugi je redkejši, v njem pa srajco in kravato nadomesti s črnim ali temnomodrim pulijem. Ko ga vidite v puliju, veste, da bo nastopil na tiskovni konferenci o podnebnih spremembah, pravijo.

Virus se od groze vrže v Savo

S svojim hladno-odločnim, deloma odrezavim nastopom je Jelko Kacin že ob osamosvojitveni vojni – tedaj še kot minister za informiranje – razkril svoj talent za izredna stanja. Njegov občutek za ravno pravšnjo mejo dramatičnosti ga je kasneje pripeljal od obrambnega ministra prek predsednika LDS in evroposlanca do slovenskega veleposlanika pri Natu, kjer se je s to vojaško organizacijo tako spojil in identificiral, da je bil včasih v žuganju Sloveniji, naj kupuje več ameriških osemkolesnikov in raket (zaščite opreme ni omenjal) nadležnejši od Jensa Stoltenberga.

Klavrni nateg

V divji mladosti v neznanem času na neznanem kraju sem avtorica teh vrstic imela priložnost pobliže spoznati poseben tip pecaških prevarantov; gre za arhetip očarljivega, postavnega frajerja v leder jakni, ki ti velikodušno plačuje pijačo in zraven tako lepo gruli in slika podobe ekstaze, da se mu le vdaš in ga sprejmeš med rjuhe – kjer pa dvakrat leno pomiga z mizernim pipcem, nakar se z zmagoslavnim kruljenjem zvali na hrbet in zasmrči, uboga ženska pa lahko nato le še bulji v steno. Na moč podobni so občutki po spremljanju specialov na TV Slovenija, ki jih ekipa oddaje Tarča pripravlja v sodelovanju s preiskovalno skupino Ekstravisor: veliko piarovskega flirtanja in vzbujanja pričakovanj, nato pa – buljenje v steno.

V službi desnice

Nekaj zloveščega je v hladni maniri, s katero Rosvita Pesek v Odmevih vsakič znova izvede svojo življenjsko nalogo – in ta naloga je po vseh teh letih jasna: skrajno prefinjena, v svilo odeta manipulacija, kirurško šivanje izbranih dejstev v kontekst, ki ustreza njenemu objektu oboževanja Janezu Janši, in nato legitimiranje nove »resnice« s kredibilnostjo pazljivo izpiljenega brenda voditeljice nacionalne televizije. V nasprotju s preostalimi Janševimi bakhantkami, ki so podvržene spačenim izbruhom histeričnega primitivizma, Peskova vsak trenutek deluje kot dama; gospa je tako drugačna od srboritih mamk in po očetovskem šeškanju hrepenečih kmečkih nevest, ki častijo jeklenega kerlca iz Grosuplja, da jo je dejansko težko kupiti kot eno izmed njih – točno to je tudi njen namen.

Je suis Suzana!

Psihološko uravnovešen ali pa vsaj z učinkovitimi pomirjevali nakljukan gledalec, ki ne pripada sekti desničarskih fanatikov, prejšnjo soboto zagotovo ni mogel predvideti grotesknih posledic pogovora novinarke 24 ur Suzane Perman z najnovejšim slovenskim faustom/ ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Šlo je za intervjujček, ki je dejansko potekal na – glede na trenutno raven slovenske javne debate nekje dvajset metrov pod kaspijsko depresijo – solidni komunikacijski ravni. Permanova je Počivalška spraševala povsem običajne reči, med drugim, zakaj sedaj ponuja svoj hrbet Janši, tistemu prislovičnemu škorpijonu, ki je pičil in utopil še vsako krastačo, ki naj bi ga peljala čez deročo vodo; vrhunec kritičnosti je bilo argumentirano pobaranje, kako lahko SMC zagovarja javno zdravstvo ter se obenem brati z SDS in NSi, avatarjema lobijev zdravniških privatnikov in zasebnih zavarovalnic. In bademajster sploh ni popenil, mogočne čeljusti so le za spoznanje zaškrtale: »Tukaj strašite javnost vnaprej – SMC, če bo v taki vladi, bo branik javnega zdravstva in javnega šolstva.«

V iskanju izgubljenega ravnotežja

V temnih časih surovega socializma, ki ga – prosto po Janši – z naklonjenostjo pomnimo le še zarobljenci, ki že več kot 75 let vztrajamo v hostah in zavračamo blagodejnosti noriške civilizacije, so naši slavni dedje na svinjskih sejmih za določanje teže pogubljene živine uporabljali preproste uteži, s katerimi so uravnoteževali »živo vago« mesovja na drugi strani. Pri tem pa so najbolj prebrisani in brezobzirni med njimi uporabljali posebne, lažje kvihte in tako petnajstili nič hudega sluteče kristjane s prodajo grintavih praset, ki so se na tehtnici odrezala kot najbolj žlahtni plemenjaki. No, nekako po principu tovrstnega svinjeraja v veliki meri deluje analitični trust nacionalne televizije, ki nas za 13 evrov po glavi namesto z zdravimi dozami poglobljenih kritičnih uvidov v družbene trende že predolga leta nateguje s primitivnim, nedemokratičinim in škodljivim ideološkim uravnoteževanjem pametnih in norih, polnih in praznih.

Potujoči minister

Tarča, novinarsko-inkvizicijska oddaja, ki je redna gostja naše rubrike, oddaja z dolgo tradicijo in novimi metodami, oddaja, ki, kot pravijo, sooča mnenja, akterje pa skuša zvabiti z varnega območja in uporabnikom, gledalkam in gledalcem, ponuja kakovostno vsebino za oblikovanje lastne predstave, tista oddaja torej, ki je namenjena vsem, »ki si drznejo vedeti več«, se je tokrat lotila slovenskega šolstva. Saj veste, slovensko šolstvo naj bi bilo slabo, učitelji hkrati preobremenjeni in neosebni, učno gradivo nesmiselno, preobsežno, pripravljajo ga strokovnjaki, ujeti v svoje analitične raziskave, sam minister pa niti ne ve, kaj počne.

Mi smo Francka

Komercialne televizije ob nedeljah predvajajo spektakle, ob katerih lažje pozabljamo, da je konec vikenda. Plesne in pevske šove ali holivudske filme s srečnimi konci. Na nacionalni televiziji pa smo v nedeljo gledali prvi del nove serije V imenu ljudstva, ki nas je prepričeval, da nam ne preostane drugega kot zagrenjenost.

Država analiz

»Nocoj boste slišali, koliko analiz, študij, strategij in drugih gradiv so ministrstva že naročila in plačala za ureditev skrbi za starejše, kjer so razmere izjemno kritične.« Tako je Erika Žnidaršič začela Tarčo prejšnji četrtek na prvem programu Televizije Slovenija.

Kdo je ukinil naborništvo, ki ga SDS želi po hitrem postopku ponovno vzpostaviti?

Rosvita Pesek je v Odmevih v torek gostila predstavnike štirih strank, da bi pojasnili svoja stališča do predloga SDS o ponovni vzpostavitvi naborništva v Sloveniji, s katerim bi največja opozicijska stranka reševala težave slovenske poklicne vojske.

Pri sosedovih je moški bolj sanjski

Ko že mislimo, da so resničnostni šovi stvar preteklosti in jih je izrinila svetovna prestižna, kakovostna produkcija, kamor poleg Iger prestolov seveda štejemo tudi slovensko Jezero, nas z nekim cenenim trikom spet pritegne kateri od velikih bratov, bitk talentov in peripetij amaterskih kmetov. Tokrat jo je Pop TV posebej poceni odnesla. Vsak delavnik v top terminu ob osmih zvečer predvajajo resničnostni šov Sanjski moški Hrvaške. Ne le, da se jim ni bilo treba ukvarjati s produkcijo. Pri sosedih je bil že predvajan zadnji del šova, česar sicer na Pop TV ne izvemo. Ali ni to tako, kot bi predvajali staro nogometno tekmo, torej verjetno poceni, ampak izjemno neprivlačno? Zakaj bi sploh želeli vedeti, kdo je sanjski moški Hrvaške? Seveda smo navajeni gledati ameriške šove, ampak hrvaške – ali ni to protizakonito ali vsaj neetično?

Svetovalna oddaja, v kateri raje plešejo kot postavljajo podvprašanja

»Kakšni izzivi v novem letu čakajo Zvezo društev upokojencev Slovenije?« se je v torek vprašala Ana Tavčar Pirkovič, voditeljica oddaje Dobro jutro na TV Slovenija. Že naslednji trenutek smo se lahko prepričali, da nobeni, ki jih ne bi veselo premostili. Predsednik Zveze Janez Sušnik se je navdušeno pridružil voditeljici, ki je zaplesala ob taktih uvodne pesmi oddaje: »Dobro jutro, življenje, lahko noč, negativa. Kaj bo jutri, ne vem, ta moment tukaj šteje. Dobro jutro, veselje, lahko noč, slabe misli, generacija poje, nosi nas tale ritem,« sta se živahno zavrtela v nov dan.

Govor, ki ni zasenčil vsebine

»Nocoj bi rad povedal zgodbo, čudovito zgodbo, navdihujočo. O čudežu v deželi na sončni strani Alp. Ampak to ne bo pravljica, to je resnična zgodba o nastanku plebiscitne večine, enotnosti našega ljudstva za ustanovitev lastne države,« je predsednik Slovenije Borut Pahor začel govor na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. »Pravljičen,« je po proslavi ta govor jedrnato opisal prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.

Alpska črnina

Če se včasih zdi, da na TV Slovenija posnamejo kakšno nadaljevanko bolj zato, da izpolnijo kvoto, in ne toliko za gledalce, pa pri Jezeru, novi kriminalki v šestih delih, tega nacionalki še zdaleč ni mogoče očitati.

Prikupno zmedeni

Tradicionalistične gledalce slovenske televizijske produkcije lahko ogled prvega dela tretje sezone serije V dvoje pretrese. Najprej zato, ker ne poskuša prirediti odrske drame za male zaslone, kot smo neko obdobje očitali domači produkciji, temveč je živa in televizijsko gledljiva. Televizijci se očitno bolj sprostijo, ko delajo za splet, V dvoje je namreč naročil Voyo, spletna divizija Pop TV in Kanala A. Prejšnjo sredo je bil predvajan prvi del na Kanalu A. Drugačni tradicionalisti pa lahko dvignejo obrv, ker v njej precej seksajo.

Je tišina res bolj neznosna od hrupa?

Erling Kagge je pisatelj, pravnik, filozof, svetovalec norveškega premiera, prvi človek, ki je peš osvojil vse tri vrhove sveta – severni in južni tečaj ter goro Everest. Nekateri njegovi podvigi še bolj dvignejo obrvi, na primer pohod pod New Yorkom: mesto, ki nikoli ne spi, je prehodil po kanalizaciji. Njegova knjiga Tišina v času hrupa je svetovna uspešnica, v slovenščini lahko preberemo tudi knjigo Hoja. V nedeljo ga je v oddaji Intervju na TV Slovenija gostila Ksenija Horvat. Na intervjuju je bil skuštran in bos.

Zadnjo besedo vedno znova gledamo zadnjič

Ker pametna, raznolika ženska mnenja veljajo za medijsko zapostavljena, smo tiho upali, da bo oddaja Zadnja beseda to popravila. Po skoraj letu dni predvajanja se še kar drži na programu. A je hkrati še en razlog, da delovni teden začnemo in končamo s spoznanjem, da smo se spet nategnili. Mnenja v panelu žensk se namreč sicer krešejo manj puhlo in dramatično kot v ameriškem ženskem šovu The View, nismo pa deležni debat, ki bi bile posebej v ponos kateremukoli od spolov.

Pogumno tiho

Kultura na TV Slovenija je resna oddaja, ki svojega predmeta obravnave in gledalcev običajno ne podcenjuje. Zato nas je v ponedeljek toliko bolj razočaralo, da je novinarka Maša Levičnik v prispevku s tiskovne konference pred začetkom 35. slovenskega knjižnega sejma spregledala ali namenoma izpustila trpko ironijo. »Ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika podoba tega pomembnega predstavnika razsvetljenstva vabi na knjižni sejem. In ob razsvetljenstvu, ki velja za temelj evropske kulture, je v fokusu kar celotna celina Evropa,« je obetavno predstavila veliki dogodek, nato pa visokoleteče besede prepustila še Zdravku Kafolu, predsedniku sejma. »Sejem skuša biti aktualen, družbeno odgovoren in se odzivati na dogodke,« ga je opredelil Kafol.

Pozdrav zdravi pameti

Podzavest slovenskega katoliškega fundamentalista je temačno močvirje, po katerem se zvijajo trume golih, poltenih teles, vrženih v podzemlje zaradi greha pohote. Razžrt od sle, zaradi katere mu niso pretesne le spodnjice, temveč kar lastna koža, pravoverni kristjan vročično išče posode, v katere bi lahko prelil svoj pekoči presežek – pa pljuva žolč po grešnikih z razvitim spolnim življenjem, vrešči zoper splav, ki je podpora grehoti, in brani domovino pred potentnimi migranti z ognjenimi krepeli, ki vendarle morajo tako hudo sladostrastno skeleti voljno meso. Eden ključnih, zagotovo pa najbolj vulgarnih mehanizmov za sproščanje katoliške spolne zavrtosti pa je v Sloveniji paradna družinska oddaja nacionalne televizije, Slovenski pozdrav.