Bo uveden evropski DDV za financiranje proračuna EU?

Proračun EU ima v primerjavi z nacionalnimi proračuni držav članic več posebnosti. Ena izmed njih je, da se ne financira z lastnimi sredstvi, ampak večino prihodkov zagotovijo države članice z vplačili iz svojih nacionalnih proračunov. To pa vodi do protislovij, saj države članice hočejo iz proračuna EU dobiti čim več denarja, vanj pa čim manj vplačati. Čeprav po zakonodaji EU proračun EU ne sme imeti ne presežka ne primanjkljaja, se v zadnjih letih dogaja, da zmanjkuje denarja za pokrivanje obveznosti in je dodatna sredstva treba zagotavljati z rebalansi. Več

Nič več skrivanja informacij o vplivih na okolje in družbo

Velika podjetja (več kot 500 zaposlenih) bodo morala objaviti informacije, kako vplivajo na okolje, na družbo in zaposlene, če bo sprejet predlog, ki so za poslanci Evropskega parlamenta potrdili na zasedanju Odbora za pravne zadeve. te informacije bodo morala vključiti v poročila o nefinančnih zadevah. Če bo predlog poslancev sprejet, bo v to poročilo treba vključiti tudi informacije o spoštovanju človekovih pravic in ukrepe za boj proti korupciji in podkupovanju. Da bi bila ta poročila med seboj primerljiva, bi morala Evropska komisija pripraviti smernice za pripravo tega poročila, menijo evropski poslanci. Predlog, ki ga je potrdil Odbor za pravne zadeve, je osnova za pogajanja Evropskega parlamenta z državami članicami v okviru Sveta EU. (er) Več

Predlog za stroge kazni za distributerje ponarejenih evrov

Za distributerje ponarejenih evrov in drugega denarja je treba predpisati enako stroge kazni kot za ponarejevalce, to je vsaj 8 let zapora, zahtevajo poslanci Evropskega parlamenta v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe). To tudi pomeni, da bo, če bo predlog sprejet, policija za odkrivanje distributerjev uporabljala strožja orodja, kot je prisluškovanje komunikacijam, aretacija storilcev. Odločitev odbora je podlaga za pogajanja Evropskega parlamenta z državami članicami v okviru Sveta EU. Poslanci so tudi odločili, da je treba poenostaviti postopke za zaplembo premoženja kriminalnega izvora, to je premoženje od trgovine z ljudmi, z drogami, z orožjem.  (er) Več

EU čakajo še naporna pogajanja o drugem stebru bančne unije

EU čakajo še naporna pogajanja o ključnem delu drugega stebra bančne unije, o enotnem mehanizmu za reševanje bank, ki predvideva vzpostavitev enotnega organa in sklada za reševanje bank. Po dogovoru finančnih ministrov unije se bodo namreč sedaj začela pogajanja z Evropskim parlamentom, ki z doseženim dogovorom ni zadovoljen. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je napovedal »zelo dolga pogajanja«. Dogovor finančnih ministrov ga skrbi in je po njegovih besedah zelo daleč od ambicij evropskih poslancev. Več

Trojka je multimilijonski posel za 'zlati krog' povzročiteljev krize

Alvarez and Marsal, BlackRock, Oliver Wyman, Pimco so imena, ki jih povprečni Evropejec ne pozna, čeprav gre za finančne svetovalne hiše, ki imajo glavno vlogo pri reševanju vseh držav z evrom in so davkoplačevalcem na Cipru, Irskem, Portugalskem, v Grčiji in Španiji izstavile račune v vrednosti 80 milijonov evrov. Njihove »neodvisne« ocene trojka mednarodnih posojilodajalcev uporablja za odločanje, koliko sredstev potrebuje država ali banka v težavah za preprečitev bankrota. Več

Ne more na stotine ljudi odločati, ali je banka zrela za likvidacijo

Da banke v območju evra v prihodnje ne bi več zašle v takšne težave kot pred petimi leti in njihov obstoj ne bo več odvisen od pomoči z davkoplačevalskimi evri, počasi nastaja evropska bančna unija. Za njeno uspešno delovanje ni dovolj le enoten nadzor nad bankami s strani Evropske centralne banke (ECB), ampak tudi enotna pravila za reševanje in likvidacijo problematičnih bank. Glede predlaganega sistema enotnih pravil so stališča Evropskega parlamenta veliko bliže tistim, ki jih zagovarja predsednik ECB Mario Draghi kot tistim, ki jih zagovarjajo države članice, je pokazala razprava na Odboru gospodarske in denarne zadeve v Evropskem parlamentu. Več

Trojka ne odgovarja nikomur

Poslanci Evropskega parlamenta so v razpravi o dejavnostih Evropske centralne banke (ECB) menili da je njena vloga pri pomirjanju finančnih trgov pohvalna, kritični pa so glede njene vloge kot članice trojke mednarodnih posojilodajalcev, ki vztraja pri strogi politiki varčevanja. Več

Poslanci so podprli ukrepe za preprečevanje davčnih utaj

Poslanci Evropskega parlamenta podpirajo predlog Evropske komisije, da bi države članice morale od leta 2017 obvezno zbirati in si avtomatsko izmenjati podatke o dohodkih iz dela, nagradah direktorjev, prihodkih iz življenjskega zavarovanja, pokojninah, dividendah, obrestih za bančne vloge. Namen zbiranja in izmenjave teh podatkov bi bil, da bi preprečili utaje davkov za prihodke in premoženje v drugih državah članicah. Več

Avstrija in Luksemburg ne bi delila podatkov o varčevalcih

Avstrija in Luksemburg, ki veljata za edini preostali davčni oazi v EU, sta v Bruslju na zasedanju ministrov za finance spet blokirali sprejem sprememb direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, ki bi pomenile odpravo bančne tajnosti. Brez glasov Avstrije, kjer ima bančne račune tudi precej Slovencev, in Luksemburga sprememb direktive ni mogoče sprejeti, kajti ministri za finance o davčnih zadevah odločajo s soglasjem. Več

Nagrada lux za film Alabama Monroe

Filmska nagrada Evropskega parlamenta lux je letos pripadla belgijskemu režiserju Felixu van Groeningenu. Ta v filmu Alabama Monroe pripoveduje ljubezensko zgodbo Elise in Didierja, ki izgubita hčerko ter v žalovanju ne najdeta drug drugega. Več

Poslanci so podprli zahteve ukrajinskih protestnikov

Evropska unija ukrajinskih protestnikov, ki zahtevajo tesnejše vezi svoje države z EU, ne sme pustiti na cedilu, pravijo poslanci Evropskega parlamenta. Nekateri so ugotavljali, da odločitev Kijeva, da ne podpiše pridružitvenega sporazuma z EU, pomeni poraz evropske zunanje politike in zmago Rusije. Več

Da bo rib dovolj tudi za naše otroke

Dokončno potrditev ribiške reforme, ki naj bi preprečila izumrtje rib v morjih, imajo danes na dnevnem redu  plenarnega zasedanja poslanci Evropskega parlamenta, ki se je začelo sinoči v Strasbourgu. Ena od bistvenih novosti, ki jih prinaša je, da ribiči od leta 2019 ne bodo smeli več metati v morje nezaželenih rib, ki se jim ujamejo v mrežo. Ker za večino rib veljajo kvote, zdaj ribiči iz mrež poberejo le tiste ribe, ki se jim jih splača prodati, preostale pa vržejo nazaj v morje. Teh zavržkov, ki dosegajo kar četrtino vsega ulova, sedaj ne evidentirajo, zato lahko ulovijo veliko več rib, kot jim dovoljujejo kvote. Veliko rib je zaradi tega že ogroženih. Več

Snowden namerava odgovoriti na vprašanja evropskih poslancev

Ameriški žvižgač Edward Snowden namerava prek video posnetka prihodnji teden odgovoril na vprašanja evropskih poslancev. Posnetek bodo predvajali na seji Odbora za državljanske svoboščine, državljanstvo in notranje zadeve (Libe). V živo se ne bo javil na sejo odbora zaradi tveganja, da bi tako odkrili njegovo skrivališče v Rusiji. Poslanci sedaj pripravljajo vprašanja zanj. Več

Poslanci bodo odločali o preprečevanju davčnih utaj

Zadnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v tem letu se bo nocoj začelo v Strasbourgu. Poslanci bodo med drugim odločali o ukrepih za preprečevanje davčnih utaj in izogibanja plačevanja davkov, o direktivi za izmenjavo podatkov med državami članicami o izplačilu dividend in drugih podobnih prihodkov, voditeljem članic EU bodo sporočili, kaj pričakujejo od vrha EU, predvidena je razprava o razmerah v Ukrajini. Več

Za ali proti prostotrgovinskim sporazumom EU z drugimi državami?

Evropska unija se v tem trenutku o prostotrgovinskih sporazumih pogaja z več državami, nekaj jih je tudi že podpisala. Nazadnje se je sprostilo trgovanje med članicami Unije in Kanado. Pogajanja so potekala štiri leta, oktobra potrjeni sporazum pa naj bi trgovanje med podpisnicama iz sedanjih 113 milijard evrov povečal za 23 odstotkov na okrog 140 milijard evrov. Tretjina teh novih 26 milijard evrov naj bi pristala v evropskem gospodarstvu, preostalo pa v kanadskem, predvideva Evropska komisija. Več

Ukrajinski ne Evropski uniji

Po šestih letih pogajanj o sklenitvi strateškega sodelovanja med Evropsko unijo in Ukrajino so odločevalci ostali vsak na svoji strani. Čeprav naj bi bila kar polovica Ukrajincev za postopno priključitev, je ukrajinski premier Mikola Azarov ukazal, naj se vsi postopki zbliževanja z Unijo ustavijo, in sicer zato, kot je razložil, da bi ohranili »državno varnost Ukrajine in ponovno pospešeno začeli v večji meri trgovati s Rusko federacijo.« Več

Bo imenovanje Daniele Nouy rezultat kadrovske trgovine v EU?

Francozinja Daniele Nouy, ki je kandidatka za predsednico nadzornega odbora enotnega bančnega nadzornika pri Evropski centralni banki (ECB), je na zaslišanju v Evropskem parlamentu zatrdila, da so pričakovanja od novega nadzornika, da bo odgovoren in transparenten, so povsem legitimna. »To bo zame zelo pomembno,« je obljubila. Če bo potrjena, bo redno hodila pojasnjevat svoje odločitve, ne le v hudih časih, kajti »ljudje od nas pričakujejo transparentnost«. Evropski poslanci bodo o njenem imenovanju odločali na plenarnem zasedanju sredi decembra. Več

Krize bo konec, ko se bo izboljšal položaj na trgu dela

»Evropa se je na krizo odzvala s koherentno in konsistentno strategijo. Ta prinaša rezultate. Neravnotežja so se zmanjšala, konkurenčnost, posebej na jugu EU, se je izboljšala. Španija in Irska kmalu ne bosta več rabili pomoči. Vidimo luč na koncu predora, ampak to ni čas za čestitke. Še posebej zato, ker stopnje brezposelnosti ostajajo visoke. Da je krize konec, bomo lahko rekli šele takrat, ko se bo položaj na terenu izboljšal, še posebej to velja za položaj na trgu dela,« pravi predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Werner Hoyer. Več

Evropski poslanci od ZDA zahtevajo dokaze

N mogoče sprejeti, da Evropska komisija preprosto ignorira zahtevo Parlamenta, da je treba prekiniti dogovor z ZDA o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) zaradi sumov, da so ameriške obveščevalne agencije v okviru svojih vohunskih dejavnosti vdrle v sistem SWIFT, ki upravlja s podatki o mednarodnih bančnih transakcijah. Več

EU z novim akcijskim programom na področju varovanja okolja

Slovenski komisar za okolje Janez Potočnik je v imenu Evropske komisije pozdravil dogovor med državami članicami in Evropskim parlamentom o novem okoljskem akcijskem programu, ki bo stopil v veljavo konec leta. Že sedmi tovrstni program bo do leta 2020 določal politiko Unije na področju varovanja okolja. Več

EU v bitko za tržni delež na trgu vojaških brezpilotnih letal

Na sestanku Evropske obrambne agencije (EDA), v kateri je Slovenija polnopravna članica in za članarino plačuje okrog 80 tisoč evrov na leto, se je sedem članic dogovorilo, da bodo leta 2020 skupaj sodelovale v proizvodnji vojaških brezpilotnih letal. Zunanji ministri Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Poljske in Španije so podpisali pismo o nameri in EDI naložili, naj pripravi študijo, kako bi ta zračna plovila, ki bi se lahko uporabljala za obstreljevanje vojaških tarč ali pa za nadziranje ladij migrantov v Sredozemskem morju, najučinkoviteje proizvajali, poroča EUObserver.com. Več

Poslanci se ne bi več selili v Strasbourg

Poslanci Evropskega parlamenta menijo, da bi morali imeti pravico, da sami odločajo, kje in kdaj se bodo sestajali. Zato pozivajo k spremembi pogodbe EU tako, da bi oni sami, ne več države članice odločali, kje naj bo sedež Evropskega parlamenta in kakšna naj bo njegova notranja organizacija. Vsakomesečne selitve celotnega parlamenta med Brusljem in Strasbourgom so sicer že dolgo predmet vročih razprav, a zaradi nasprotovanja Francije, ki bi s tem izgubila sedež ene osrednjih institucij EU, jim ni videti konca. Več

Malala ob stoječih ovacijah prevzela nagrado Saharova

Mlada borka za pravico deklic do izobraževanja, 16-letna Pakistanka Malala Jusafzaj je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta prevzela letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli. Zbrano množico je nagovorila s citatom Voltaira: »Ne strinjam se s tem, kar praviš, a do smrti bom branil tvojo pravico, da to poveš.« Več

Potrjen je še proračun EU za leto 2014

Pod streho je sedaj tudi proračun EU za leto 2014. Poslanci Evropskega parlamenta so podprli predlog, na podlagi katerega bo mogoče v letu 2014 objaviti javne razpise in podpisati pogodbe za pridobitev evropskih sredstev v višini 142,6 milijarde evrov, za dejanska izplačila pa bo na voljo 135,5 milijarde evrov. Več

Države članice lahko blokirajo zvišanje plač evropskih uslužbencev

Uradniki, ki so zaposleni v evropskih institucijah, in države članice se v zadnjih letih prerekajo, ali uradnikom kljub krizi pripada povišanje plač. Sindikati, ki zastopajo uradnike, so v pogajanjih ves čas vztrajali, da je treba plače uradnikom dvigniti, države članice pa, da do dviga zaradi krize niso upravičeni. Uradniki so višje plače zahtevali tudi s stavko. Ker se niso mogli dogovoriti, so se sindikati odločili odgovor poiskati na Sodišču EU. To pa je razsodilo, da članice EU lahko v primeru resne gospodarske krize zavrnejo zvišanje plač evropskih uradnikov. Sodba se nanaša na spor o zvišanju plač v letu 2011. Več

Večletni proračun s prepričljivo večino pod streho

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 537 glasovi za in 126 proti potrdili večletni proračun EU za obdobje 2014-2020. Potrdili so ga sicer z grenkim priokusom, saj je z 960 milijardami evrov skromnejši, kot bi si želeli. Svet EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice, bo proračun potrdil 2. decembra, a to je le formalnost. Več

Bolje takšen večletni proračun kot noben

V razpravi pred glasovanjem o večletnem proračunu EU, ki bo v obdobju 2014-2020 podlaga za pripravo letnih proračunov EU in delitev evropskih sredstev, so se predstavniki največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu strinjali, da dogovor, ki so ga na koncu dosegli z državami članicami, nikakor ni popoln, a je očitno edini možen. Ker se čas izteka, ga bodo potrdili. Več

Glavna točka bo odločanje o evropskih sredstvih

Glasovanje o prihodnjem večletnem proračunu EU za obdobje od leta 2014 do 2020 bo glavna točka plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, ki se nocoj začne v Strasbourgu. O tem proračunu bodo glasovali jutri, v torek, v sredo pa še sledi glasovanje o letnem proračunu EU za leto 2014. To sta dva ključna dokumenta, ki bosta po novem letu zagotovila  financiranje EU. To bo namreč zadnja potrditev obeh proračunov s strani parlamenta, ki je potrebna, da ju bo v letu 2014 mogoče začeti uporabljati. Večletni proračun ne pomeni samo denarja, ampak je skupek vseh predpisov, ki so pravna podlaga za izvajanje programov, ki pa so pravna osnova za delitev evropskih sredstev v obdobju od leta 2014 do 2020. V torek bodo poslanci glasovali tudi o poročilu o tem, da bi poslanci lahko sami odločali, kje bo Evropski parlament imel sedež. Za to je treba spremeniti evropske pogodbe. Več

Evropski poslanci so naveličani potujočega cirkusa

Čeprav je uradni sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu, evropski poslanci večino sej in sestankov opravijo v Bruslju. Vsak mesec pa se iz belgijskega mesta vseh 766 – njihovo število se bo po majskih volitvah znižalo na 751 – odpravi na petdnevno plenarno zasedanje v francosko Alzacijo. Tja potuje tudi okrog 2000 asistentov in nekaj sto uslužbencev parlamenta, ki jim v tovornjakih sledijo različni dokumenti in drugo gradivo poslancev. Več

Pametna regionalna razvojna politika za blaginjo v EU

Tako kot se od posameznikov zahteva vedno večja specializacija, da bi lahko bili konkurenčni na trgu dela, Evropska komisija priporoča regijam, naj se specializirajo, da bi (p)ostale konkurenčne v svetovnem gospodarstvu in ohranjale ali povečevale blaginjo. Le dobro poznavanje področij delovanja namreč omogoča hiter odziv na povpraševanje in razvoj inovacij z visoko dodano vrednostjo. Več