Morate plačati, če naredite prekršek v drugi državi EU?

Ja, razen če je kazen zelo majhna

Pred časom se je Evropska unija zavedla, da je neplačevanje kazni za prekrške, storjene preko meje države, kjer storilec prekrška prebiva, zelo razširjeno in se je odločila ukrepati. Leta 2005 je sprejela Okvirni sklep o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni. Po njem lahko države EU, v kateri prebivalec druge članice stori prekršek, a ga ne plača, pošljejo odločbo v državo, kjer storilec/neplačnik prebiva, in ta država mora izterjati globo, kot če bi ta oseba storila prekršek doma. Država, ki prejme takšno odločbo iz druge države, jo lahko zavrne le v primeru, da obstajajo določeni pogoji. Za večino državljanov je najpomembnejše, da se izvršitev globe zavrne, če je kazen manjša od sedemdeset evrov.

Povedano preprosteje: če so vas v Avstriji ustavili policisti in vam namerili med 0,5 in 0,8 promila alkohola v krvi, za kar je zagrožena kazen med 300 in 3.700 evri, lahko Avstrija v enostavnem postopku doseže, da plačate kazen, tudi če nikoli več ne boste šli čez severno mejo. Če pa vozite brez uporabe varnostnega pasu, za kar je zagrožena kazen 35 evrov, bi Slovenija zavrnila zahtevek, tudi če bi Avstrija zahtevala, da plačate kazen. Vendar prav zdaj v Avstriji razmišljajo, da bi kazen za varnostni pas zvišali na devetdeset evrov, in tako kazni za prekrške, ki so manjše od sedemdeset evrov, v Avstriji skoraj ne bo več. Seveda je pri tem odveč reči, da se pripenjate z varnostnim pasom zaradi svoje varnosti in ne zaradi kazni.

Odločitev, da bo globo izterjala prek meje, je še vedno diskrecijska pravica države, v kateri je bila storjena kazen. Celjsko okrajno sodišče, ki je v Sloveniji edino pristojno za zbiranje predlogov za priznanje in izvršitev tujih odločb v postopku o prekršku, jih je od marca lani prejelo 715. Iz Avstrije so jih poslali 680, osemnajst iz Nemčije, trinajst iz Nizozemske, tri iz Madžarske in enega iz Švedske. 59 od teh predlogov je Slovenija zavrnila.

Iz Italije ne pošiljajo nič, saj naša zahodna soseda, tako kot Grčija in Irska, omenjenega Okvirnega sklepa še ni prenesla v svojo zakonodajo. To naj bi storila kmalu, a do takrat Italija pri izterjavi prekrškarja, ki prebiva v Sloveniji, ne more računati na pomoč slovenske države.

Izogibanje prekrškom bo še težje po novembru, ko bodo morale članice EU implementirati direktivo o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških. S tem bo državam omogočen dostop do podatkov o lastnikih tujih registrskih tablic, na primer v primeru, ko avtomobil ujamejo s stacionarnim radarjem.

Kaj pa če v drugi državi EU parkirate na plačljivem zasebnem parkirišču in odpeljete iz države, ne da bi plačali parkirnino? Če bi se lastnik parkirišča namenil od vas izterjati dolg, bi se moral podati v civilni postopek, ki bi potekal po zakonodaji njegove države. To se redko dogaja, ker so stroški pridobitve izvršilnega naslova ter stroški izvršilnega postopka ponavadi višji od samega zahtevka.