»Robinhoodovski« davek leta 2016, v Sloveniji ne

Finančni ministri desetih držav članic EU – med njimi Nemčije, Francije, Italije in Španije – so se v Bruslju dogovorili, da bodo davek na finančne transakcije uvedli v začetku leta 2016. Katere transakcije bodo obdavčene, bo natančno dogovorjeno do konca letošnjega leta, so napovedali. Slovenija je uvedbo tega davka sicer podpirala, a minister Čufer danes pobude njegovih desetih kolegov ni podprl. VEČ>>

Kot poročajo tuji mediji, minister Uroš Čufer ni podpisal pobude zaradi padca vlade. Po poročanju STA, pa si je vlada premislila zaradi nizkega izplena, ki bi ga davek prinesel: »Ko smo ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen tudi po najbolj optimističnih variantah bistveno manjši, kot je bil predviden. Davek bo težko pokril tudi lastne stroške zbiranja in implementacije,« je dejal minister. Država naj bi dobila okrog tri milijone evrov na leto.

Voditelji držav so se sicer za davek na finančne transakcije začeli zavzemati med leti 2008-2009, ko so vlade morale porabiti na stotine milijarde evrov, da so pomagale finančnemu sektorju. Novi davek, ki bi vzel »bogatemu« finančnemu sektorju, naj bi državam povrnil vložena sredstva, hkrati pa zmanjšal špekulativno trgovanje z delnicami in drugimi finančnimi inštrumenti. Po prvotnih ocenah bi davek prinesel 30 milijard evrov sredstev na leto. A ta številka naj bi bila po sprejetem kompromisu – da se je vseh deset članic strinjalo o novem davku, je bilo, kot navadno, treba sprejeti kompromis – bistveno manjša, poroča Reuters.

Države, ki so se odločile, da novega davka ne bodo uvedle, opozarjajo, da bi morebitna uvedba zmanjšala investicije in finančno trgovanje preselila v države, kjer davka na transakcije ne bo. Najbolj goreči nasprotniki davka so sicer Britanci, ki opozarjajo, da bi ukrep prizadel tudi države, ki se davka ne bi odločile uvesti. Londonski City je največje evropsko finančno središče. (er)