Benjamin Rolando Vaz Ferreira, Piratska stranka Slovenije

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Benjamin Rolando Vaz Ferreira >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?
Evroobmočje je za slovensko gospodarstvo, ki je predvsem izvozno orientirano, vitalnega pomena. Res bi bilo mogoče z lastno valuto in lastno monetarno politiko krizo lažje prebroditi, a se je potrebno zavedati, da bi z lastno valuto imeli precej nepotrebnih posrednih stroškov, kar bi slovenske izdelke v tujini še podražilo in bi tudi v času konjunkture nižalo našo konkurenčnost.
Eden večjih projektov za prihodnost je oblikovanje učinkovite in resnično povezovalne monetarne unije, ki bo bolj prilagojena državljanom in ki ne bo omogočala tolikšnega vpliva bank in korporacij na delovanje držav in EU kot celote.
Slovenija mora ostati deležnik v evroobmočju. Za nas je vitalnega pomena, da smo del večjega okolja, ki mora spodbujati kreativne rešitve, primerne za 21. stoletje. Evro mora postati dovolj močna valuta, da bo presegel špekulacije, ki so pripeljale do krize.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Nižanje davčnih obremenitev za pravne (in tudi fizične) osebe kot tako nikakor nima negativnih učinkov, če državni aparat brezkompromisno zagotavlja pobiranje in optimalno porabo zbranih davščin. Dvig davkov nad neko mejo vodi do izogibanja plačevanju, kar povzroči večji davčni primanjkljaj, kot če bi bili davki nižji. Slovenija bi se pri svoji fiskalni politiki morala zgledovati po državah z visoko stopnjo fiskalne in gospodarskopravne agilnosti, pri čemer bi dodala (in brezkompromisno izvajala) visoko raven socialne zaščite. Med tem, da postanemo davčna oaza, kar je vsekakor nesprejemljivo, in med optimizacijo davčne in gospodarske zakonodaje, tako da bo vabljiva za investitorje, je namreč velika razlika. Na dolgi rok realno izbiramo med malo visoko obdavčenimi podjetji in visokimi davki za ljudi, kamor rinemo sedaj, in veliko nizko obdavčenimi podjetji, ki poleg iste količine davkov zagotavljajo tudi delovna mesta.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?
V teoriji prostotrgovinske sporazume vsekakor podpiramo, a praktična manifestacija prostotrgovinskega sporazuma TTIP je porazna in popolnoma nesprejemljiva. Nižanje visokih evropskih standardov glede hrane – zlasti izdelkov z GMO – na ameriško raven, ponoven poskus vpeljave elementov, ki presenetljivo spominjajo na sporazum ACTA, ki je bil pred leti zaradi volje ljudi zavrnjen, in nenazadnje netransparentnost nastajanja sporazuma, pri katerem se Komisija pogovarja s predstavniki korporacij namesto z ljudmi – to je cena, ki je nikakor nismo pripravljeni plačati za vprašljivo izboljšanje že tako odličnih pogojev za delovanje evropskih podjetij v ZDA.

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
Če Evropska unija želi upravičiti svoje ime in v svetu, v katerem glavne vloge vse pogosteje prevzemajo zgolj največje države, tudi sama imeti vpliv, je skupna, enotna zunanja politika neizogiben korak, ki ga bomo morali prej ko slej narediti. Res je, da bi tako omejili neodvisnost posameznih držav članic, bi pa to pomenilo tudi zaprtje velikega števila veleposlaništev in konzulatov, ki bi zaradi skupnih, evropskih veleposlaništev postali nepotrebni, in s tem prihranke. Prav tako bi se olajšala trgovinska pogajanja, kjer bi kot zgolj en, neprimerljivo večji in močnejši trg lahko izpogajali boljša izhodišča in boljše cene, kot jih lahko sedaj posamezne države. Nenazadnje pa bi to vodilo tudi do začetka zunanjepolitične in vojaške samozadostnosti Evrope, kar je edino, kar nas lahko dokončno reši veliko premočnega vpliva ZDA na našo zunanjo politiko, ki ga imajo slednje preko zveze NATO.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
Evropski parlament je v tem primeru naredil veliko napako. Kakršnokoli poseganje v osnovne človekove pravice, ki jih zagotavlja Konvencija o človekovih pravicah, je absolutno nesprejemljivo. Odrekanje pravice do odločanja o svojem telesu je po našem mnenju nekaj, kar bi moralo ostati v prejšnjem tisočletju, skupaj s političnimi strankami, ki taka vprašanja dandanes sploh odpirajo.

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Zakaj se nekateri posamezniki in posameznice čutijo ogrožene od partnerskih razmerij tretjih oseb, je vprašanje, ki ga raje zastavite psihologom. Mi menimo, da mora biti zagotovljena brezpogojna enakopravnost za vse ljudi, ne glede na spol, spolno usmerjenost, raso, vero …

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
Trenutno stanje pri nas je absurdno, saj rastlino umešča med substance z najvišjo škodljivostjo, kot sta npr. heroin in kokain. Konopljo je treba legalizirati. Gre za izredno koristno rastlino, ki je uporabna tako v gospodarstvu kot tudi v kmetijstvu in zdravstvu, kar so področja, na katerih bi legalizacija morala biti opravljena že zdavnaj. Kar se tiče rekreativne rabe, pa menimo, da nihče, ki je prebral vsaj nekaj raziskav, ne more v dobri veri vztrajati, da je konoplja nevarnejša od tobaka in alkohola, zato podpiramo popolno legalizacijo z omejitvami, kot veljajo npr. za tobačne izdelke.

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
»Digitalna unija« je lahko dvorezen meč. Glede na voljo poslancev lahko vodi do družbe znanja, kjer bodo človekove pravice dosledno spoštovane, kjer bo vsak imel neomejen dostop do informacij in kjer bodo sodobne telekomunikacijske možnosti do konca izkoriščene, po drugi strani pa lahko vodi do orwellovske nočne more, kjer bo nadzor nad ljudmi neprimerno hujši od kateregakoli preteklega režima.
Ko bo v Evropskem parlamentu dovolj Piratov oz. dovolj mladih, ki sodobno tehnologijo zares poznamo, ki smo z njo odraščali, bo uvedba »digitalne unije« vsekakor nekaj, kar bo zagotovilo prvo različico. Dokler pa v EP prevladuje generacija, ki je bila rojena bližje izumu televizije kot interneta, pa je to izredno občutljiva zadeva. Na koncu je, kot vedno, največ odvisno od pripravljenosti poslancev, da prisluhnejo ljudem in ne zgolj lobistom.

Kaj bi po vašem mnenju morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?
Nova Evropska komisija bi se morala predvsem truditi, da odpravi Evropo dveh ali celo treh hitrosti in da omogoči vsem državam, da se enakomerno razvijajo v skladu z lokalnimi posebnostmi in načinom življenja. Obvezno mora tudi sprožiti postopke za prenos vseh pristojnosti, ki niso nujno del izvršilne veje oblasti, na Evropski parlament. Končno pa se mora tudi zazreti v prihodnost in sprevideti, da zgolj s podpiranjem mladih lahko dolgoročno podpre tudi starejše.
Glede na to, da gre za vprašanja, ki so v interesu večine držav članic in v interesu vseh evropskih volivcev, ne dvomim, da bom brez večjih težav v parlamentu zbral dovolj podpore, da bo moj glas tako slišan kot tudi upoštevan.

Preberite si še odgovore Zmaga Jeličiča Plemenitega in Igorja Šoltesa. (er)