Igor Šoltes, Verjamem – lista Igorja Šoltesa

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Igor Šoltes >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?
Evro je realnost, ki sicer ne deluje povsem tako, kot bi moral, toda konec monetarne unije bi pomenil začetek konca skupnega trga, kar lahko vodi v ekonomski nacionalizem, ta pa vemo, da je lahko le korak do »običajnega« nacionalizma. Evro je treba narediti za uspešen projekt.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Oblikovanje davčne in delovne zakonodaje je velik izziv. Države z bolj privlačno davčno politiko so bolj konkurenčne, k čemur lahko pripomore tudi ustrezna delovna zakonodaja. Poleg tega so tu še davčne subvencije, s katerimi nekatere države uspešno privabljajo podjetja, in čeprav nekateri strokovnjaki to imenujejo davčni damping, obenem navajajo, da se takih ukrepov ne brani nihče. Davčna suverenost pa sodi med temeljne suverene pravice držav članic, zato je nerealno pričakovati, da bodo države na nivoju EU sprejele enoten davek, torej bodo razlike vedno obstajale.
Veliko pa bi naredili s tem, če bi se države dogovorile za odpravo bančnih tajnosti in bi bili posli, ki jih davčni zavezanci opravljajo preko davčnih oaz, pregledni, prav tako pa velikost premoženja teh davčnih zavezancev. S tem bi se omogočil vsaj davčni nadzor nad izvorom njihovega premoženja, kar bi morala biti ena od prioritet EU.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?
Glede na obseg blagovne menjave med ZDA in EU bi podpis sporazuma lahko prinesel številne koristi v smislu odprave dajatev in velikih stroškov administracije ter povečanja ponudbe na trgu in posledično tudi ugodnejših cen in večje izbire. Gospodarstveniki si od tega obetajo gospodarsko rast v številnih panogah, kar je logično, saj bi tako dobili največje prostotrgovinsko območje na svetu z 800 milijonov prebivalcev. So pa tudi številne pasti in nejasnosti kot npr. kaj se bo zgodilo z uvozom gensko spremenjenih živil, ali z živili, ki so obdelani s pesticidi in s piščančjim mesom, namočenim v kemikalije, ki jih ZDA zaradi strogih evropskih predpisov v EU izvozi le dva odstotka. Pa tudi, kaj bo z domačimi zaščitenimi blagovnimi znamkami na tem novem območju, med katerimi so tudi kranjska klobasa ali cviček. Treba je vedeti, da bo posledično upadla gospodarska rast v drugih državah, izven tega območja, kar je velik problem.

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
Evropa rabi učinkovito zunanjo in varnostno politiko, ki se je na številnih kriznih področjih pokazala kot izrazito neustrezna. Skupna zunanja in diplomatska služba se ni izkazala pri reševanju nobenega izmed kriznih problemov (Iran, Sirija, Bližnji vzhod, Ukrajina ...) in ni prestala preizkušnje za oblikovanje skupne evropske zunanje politike. Poleg neenotnih stališč, ki jih imajo posamezne članice do konkretnih problemov, dodatne težave povzroča tudi dejstvo, da se bo morala EU še dolgo glede varnostnih vprašanj v veliki meri naslanjati na ZDA, ki pa ima v številnih primerih čisto drugačna videnja varnostnih in zunanjepolitičnih razmer. Rešitev vidimo v oblikovanju nove strategije, ki bo ta problem obravnavala v luči ustvarjanja skupnega evropskega prostora miru in ne skozi prizmo notranjih dnevnopolitičnih interesov posameznih članic.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
Skladno z Ustavo je v Sloveniji odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Takšno ustavno pravico je treba dosledno spoštovati in pod nobenimi pogoji ne sme biti omejevana.

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Tako vprašanje bi v odgovor zahtevalo večstranski esej, ali pa zgolj en stavek: zaradi ozkoglednosti in netolerantnosti.

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
Kjer je znanstveno dokazano, da indijska konoplja v medicinske namene lajša simptome določenih bolezni, bi bilo smiselno zakonodajo prilagoditi po zgledu nekaterih držav, ki so to že storile.

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
Vsi se strinjamo, da je cilj »digitalne unije« zgraditi enotni digitalni trg, ki bo skladen z evropskimi vrednotami in bo zagotavljal večjo konkurenčnost, a tudi pravično plačevanje davkov za vse, ki poslujejo v spletu. Pri uvajanju enotne zakonodaje je treba največ pozornosti posvetiti vprašanju varnosti.

Kaj bi po vašem mnenju morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?
Naša lista se želi v Evropskem parlamentu z aktivnim vključevanjem v procese odločanja posvetiti predvsem vprašanjem, ki jih lahko učinkovito rešujemo le z usklajenim delovanjem v političnem prostoru, doma in v EU. Ob tem izpostavljamo zlasti stimulativno gospodarsko okolje, učinkovit in pravičen trg dela, neodtujljivost naravnih virov in infrastrukture, ohranjanje kulturne krajine ter zagotavljanje samooskrbe s hrano. Zagovarjamo povezovanje predstavnikov Slovenije v Evropskem parlamentu, čeprav jih je zgolj osem, vseeno upamo, da bo prevladal razum in se bo mogoče dogovoriti za nekaj ključnih točk, ki bi jih v Bruslju zastopali enotno. Dejstvo pa je, da za uresničitev posameznih idej in interesov tudi osem poslancev ne bo dovolj in se je treba povezovati.

Preberite si še odgovore Benjamina Rolanda Vaza Ferreira, nosilca liste Piratske stranke, in Zmaga Jeličiča Plemenitega, nosilca liste Slovenske nacionalne stranke. (er)