Darja Radić, Zares

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Darja Radić >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?

Če Slovenija ne bi bila del evroobmočja, bi gotovo imela bolj samostojno monetarno politiko, kar bi ji povečalo manevrski prostor, ni pa nujno, da bi šlo ljudem zaradi tega bolje. Če bi res hoteli, bi lahko izstopili tudi iz evroobmočja, vendar bi tako soglasje politika težko dosegla. Hkrati bi bila cena izstopa za državljane vsaj v začetnem obdobju zelo visoka.
Glavni problem v Sloveniji niso javnofinančni izdatki, ampak nesmotrno zadolževanje bank in podjetij v obdobju 2004-2008. Slovenske banke in podjetja so zadolžena v evrih – s prehodom na nacionalno valuto, katere vrednost bi bila nižja, bi te dolgove, ki bi ostali v evrih, odplačali še težje. Unija in skupna valuta nista edini razlog, da smo v tako slabem položaju. V primerjavi z ostalimi srednjeevropskimi članicami vseh potencialov za povečanje blaginje nismo dosegli, razloge pa gre iskati predvsem doma – premalo učinkovito razporejanje evropskega denarja, neučinkovito upravljanje z denarjem, investiranje v projekte z nizkim učinkom na bruto domači proizvod.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Stopnja obdavčitve kapitala v Sloveniji ni pretirana, pa tudi bruto stroški delovne sile niso tako visoki, kot jih želijo prikazati poslovno neuspešni managerji. Cela vrsta analiz v zadnjih dvajsetih letih kaže, da so pri lokaciji industrijskih in servisnih dejavnosti pomembni tako imenovani »mehki dejavniki«: odzivno administrativno okolje, dostop do virov znanja, kvalitetna infrastruktura …
Presenetljivo dejstvo je, kako dobro jo je v tekmi do dna odnesel kapital. Prilagajanja glede davčne in delovne zakonodaje so praviloma potekala v škodo zaposlenim, medtem ko odpravljanje globalnih ekscesov, kot so na primer davčne oaze in davek na finančne transakcije, ni potekalo tako hitro in korenito. Še več, kandidat Evropske ljudske stranke za prihodnjega predsednika Evropske komisije Juncker prihaja iz države, ki je v resnici davčna oaza.
EU bo morala razviti mehanizme, ki bodo temeljili na solidarnosti. Na srednji in daljši rok ne bo evropske monetarne unije, če se ne bo eksplicitno oblikovala tudi skupna evropska fiskalna politika.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?
V osnovi ga podpiram, ker povečuje izvozne priložnosti, omogoča rast in nastanek novih delovnih mest, kar je še posebej pomembno za izvozno močno usmerjene ekonomije, kot je naša. Vendar imam določene zadržke, predvsem ali se v njem ne uveljavljajo določila, ki jih je Evropski parlament že zavrnil. Pri tem imam v mislih ameriški model zaščite avtorskih in patentnih pravic. Prav tako je potrebno doseči večjo transparentnost, da preprečimo ponovitev zgodbe o ACTI, kjer nas je Evropska komisija poskušala prepričati, da mora zaščititi vladna pogajalska izhodišča, medtem ko je v največji meri šlo za zaščito pogajalskih izhodišč druge strani.
Skrbi me, da bi prišlo do nižanja zdravstvenih in delavskih pravic ter do demontaže okolijskih varoval. Hkrati nasprotujem arbitražam, ki bi omogočile velikim mednarodnim podjetjem, da bi tožile države za izpad dobička, če bi nacionalne zakonodaje ovirale ali zmanjševale njihove dobičke. Si predstavljate, da multinacionalka toži Slovenijo za 3 do 5 odstotkov našega BDP-ja!?

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
Menim, da bi bilo to dobro, ne verjamem pa, da se bo to zgodilo kmalu. Če bi imeli enotno zunanjo politiko, se ne bi zgodil takšen fiasko, kot je bilo dogovarjanje o Pridružitvenem sporazumu z Ukrajino. Še danes ne morem verjeti, kako je lahko diplomacija EU spregledala dvojno igro predsednika Janukoviča, ki je po eni strani izsiljeval EU z opiranjem na Rusijo, po drugi strani pa Rusijo z grožnjo, da bo podpisal Pridružitveni sporazum. Ko je dvojna igra propadla, se je zgodila tragedija.
Ukrajinska kriza kaže na nekatere splošne značilnosti kriznih žarišč. V njih so potrebne krizna diplomacija, zmogljivosti za hitro posredovanje, hitre in učinkovite sankcije, humanitarna pomoč in hiter dostop do točnih in pravočasnih informacij. Kdor meni, da lahko države, kot je Slovenija, razvijejo samostojno politiko do geopolitičnih grupacij, kot so vzhodnoevropske ali mediteranske države, se moti. Nacionalne države so nemočne pri zmanjševanju negativnih učinkov globalizacije in okoljskih problemov, boju proti terorizmu, migracijah in problemih evropske varnosti. Nekoliko paradoksalno se lahko nacionalna zunanja politika uresniči samo, če postane evropska.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
Seveda zagovarjam pravico do umetne prekinitve nosečnosti in obžalujem, da omenjeno priporočilo ni bilo sprejeto. S tem se v stranki ne mislimo sprijazniti in nameravamo v EP delovati tako, da bo takšno priporočilo sprejeto. Menimo, da so pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja del človekovih pravic.
Konkretno glasovanje v Evropskem parlamentu o poročilu Estrela je opozorilo za vse državljane EU, ki ne želijo, da se jim krči nabor že doseženih pravic, komu naj oddajo svoj glas na volitvah. Zavrnitev poročila Estrela je nova prepreka na poti do enotnega dostopa do varne in zakonite prekinitve nosečnosti, do zdravstvenega varstva in spolne vzgoje za vse državljane in državljanke Evropske unije.

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Takšnih razlogov ni. Gejem in lezbijkam pripadajo enake pravice kot vsem ostalim. Kandidati za evropske poslance smo podpisali zavezo mednarodne nevladne organizacije ILGA, s katero se obvezujemo, da se bomo borili za dosledno uveljavljanje človekovih pravic LGBT skupnosti v EU. Moja vizija je vključujoča družba, v kateri ni prostora za sovražni govor, diskriminacijo in neenak dostop do socialnih ali zdravstvenih storitev.

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
Sem za temeljit zasuk pri obravnavi indijske konoplje. Danes največkrat slišimo, da bi bilo potrebno dovoliti uporabo indijske konoplje za medicinske namene. S tem se strinjam, vendar menim, da to ne izčrpa bistva problema. Moramo se zavedati, da je ob skokovitem porastu vedno novih in novih sintetičnih drog, ki jim je sploh težko slediti, država že izgubila boj z njimi. Ko odkrije in prepove eno takšno opojno sredstvo, se pojavi drugo. Politika boja proti drogam se mora preusmeriti s politike pregona v politiko preprečevanja novačenja novih potencialnih uživalcev opojnih sredstev. To pa lahko stori, če bistveno prizadene ekonomsko donosni trg mamil, predvsem z regulirano legalizacijo indijske konoplje. Zavzemam se za reguliran dostop do indijske konoplje, za tako imenovano »rekreativno uporabo« in za sprostitev gojenja indijske konoplje za lastno uporabo. Število sadik za lastno uporabo je seveda treba določiti, kot tudi dostop do indijske konoplje na legalnem trgu.

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
Enotno zakonodajo vidim predvsem v zaščitni funkciji, da zagotovi nevtralnost ter svobodo interneta in prepreči poskuse, da bi določeni ponudniki vsebin imeli privilegirano ali boljšo dostopnost na svetovnem spletu kot ostali. Dosledno je treba preprečiti kakršnekoli tendence ali samo poskuse, da bi tisti, ki razpolagajo z informacijsko infrastrukturo, določali tudi pogoje za dostop do vsebin v digitalnem svetu.
Enotna zakonodaja je potrebna tudi zaradi enotne zaščite zasebnosti in preprečevanja zlorab ter spletnih goljufij. Na področju razvoja informacijske infrastrukture pa bi lahko prispevala k širitvi širokopasovnega dostopa na komercialno nezanimivih območjih in pričakujemo, da bo širokopasovni dostop opredeljen kot tako imenovana »univerzalna storitev«, ki jo morajo operaterji ponuditi vsakomur, ki to zahteva.
Na kratko: zakonodaja mora zaščiti univerzalnost, nevtralnost in svobodo interneta, in da pravila ne bodo pisana samo na kožo velikih transnacionalnih operaterjev.

Kaj bi morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?
Prednostna naloga je sprememba ostre varčevalne politike, ki je v evroobmočju pripeljala do nizke gospodarske rasti in povečevanja krize. V ta namen se morajo oblikovati ustrezni mehanizmi, prilagojeni potrebam posamične države, in ustrezni ukrepi na ravni bančne unije, ki bodo bančna tveganja prenesli na banke same, ne pa na državljane Evropske Unije.
Slovenija potrebuje investicije, delovna mesta, pametno gospodarsko rast (investicije v sektorje kot sta zdravstvo in šolstvo, ki imajo tudi trikrat višji multiplikator od investiranja v reševanje bank) in pametne reforme (znižanje davkov na delo in njihova nadomestitev z obdavčenjem onesnaževanja in izrabe naravnih virov, regulacija finančnega sektorja …).
Zavzemam se za podaljšanje rokov za zmanjševanje javnofinančnega dolga ter za uvedbo bančne unije in evroobveznic, kar bo omogočilo najemanje posojil po sprejemljivih obrestnih merah tudi »perifernim« državam, kot je Slovenija.
Uresničitev predlogov bi dosegla z iskanjem zavezništev na evropski ravni, tako v Evropskem parlamentu kot s pobudami slovenskim predstavnikom v Svetu ministrov.

Preberite si še Benjamina Rolanda Vaza Ferreira, nosilca liste Piratske stranke; Zmaga Jeličiča Plemenitega, nosilca liste Slovenske nacionalne stranke; Igorja Šoltesa, nosilca liste Verjamem; Jožeta Mencingerja, nosilca liste Pozitivne Slovenije; Igorja Lukšiča, nosilca liste Socialnih demokratov; Senka Pličaniča, nosilca liste Državljanske liste. (er)