Senko Pličanič, Državljanska lista

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Senko Pličanič >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?
Evro prinaša prednosti na več področjih. Prvič, za prebivalstvo pomeni večje zaupanje v valuto in bančni sistem ter preprečuje odliv vlog v tuje banke. Pri najemanju kreditov varuje pred valutnimi tveganji. Hkrati gospodinjstvom (še posebej tistim ob meji) omogoča lažjo primerjavo cen, plač in s tem lažje potrošniške odločitve.
Drugič, za gospodarstvo pomeni zaščito pred valutnimi tveganji ter visoko stopnjo konkurenčnosti.
Tretjič, država kot evro država lažje ohranja zaupanje tujih investitorjev.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Podpiram čim bolj enotno davčno in delovno zakonodajo po vsej Evropski uniji. Konkurenca do dna ni pravi odgovor, neprestano spreminjanje zakonodaje, kot smo ji priča pri nas, pa tudi ne. Zato podpiram čim večje poenotenje predpisov, ki so najbolj bistveni za skladnost poslovanja velikega števila podjetij (davčna, delovna, varstvo osebnih podatkov, e-poslovanje). Potrebujemo enostavne in enotne predpise, da mala in srednja podjetja nimajo težav niti doma niti pri čezmejnem poslovanju. Mala in srednja podjetja se težko prilagajajo predpisom v vsaki državi, v katero prodajajo svoje blago ali storitve ali kjer zaposlujejo sodelavce. Zato so enotni predpisi zelo pomembni.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?

S podpisom sporazuma bi se ustvarilo največje prostotrgovinsko območje na svetu, ki bi imelo kar 800 milijonov prebivalcev. Ambiciozen in celovit sporazum bi po ekonomskih ocenah prinesel precejšnje ekonomske koristi za EU (119 MRD EUR) in ZDA (95 MRD EUR). Za štiričlansko družino v EU bi to pomenilo 545 EUR dodatnega letnega prihodka in za družino v ZDA 655 EUR.
Ob tem pa opozarjam, da bo moral biti za zares velike ekonomske učinke sporazum izjemno ambiciozen in celovit. Hkrati bo treba primerno rešiti vprašanja varne prehrane (gensko spremenjena hrana) in varstva okolja (uporaba pesticidov in druga vprašanja) ter kulturne in medijske identitete (vpliv holivudske industrije na evropsko). Trgovinska pogajanja so po svoji naravi zaprta in jim zato manjka za zahodne demokracije običajna preglednost (primerljiva z npr. sprejemanjem zakonodaje v vladnih in parlamentarnih postopkih).

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
Današnji svet je globalen, ogromen. Naša Slovenija je pa majhna. Uspemo lahko samo kot del nečesa večjega – Evropske unije. Je pa res, da če hoče biti Slovenija uspešna, moramo maksimalno izkoristiti Evropsko unijo. Ne samo glede evropskega denarja. V Bruslju si v kontaktu z vso Evropo, lahko izmenjaš dobre ideje. Ustvariš povezave, opozoriš ljudi na Slovenijo. Povežeš podjetnike. Enotna zunanja politika bo te priložnosti še dodatno odprla.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
Absolutno podpiram svobodno odločanje žensk o svojem telesu. Seveda pa je potrebno ženskam dati ne samo pravico do izbire, temveč tudi ustrezno podporo (javno financiranje, javne storitve) pri izbiri za eno ali drugo možnost.

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Vsi smo enaki pred zakonom in glede tega je potrebno odločno zavrniti vsako diskriminacijo

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
Absolutno. Gre za prepoved, ki nasprotuje osnovnemu načelu pravičnost. Enake stvari je treba obravnavati enako in različne stvari različno. Indijska konoplja je brez resnih znanstvenih podlag uvrščena med prepovedan substance (za razliko od tobaka in alkohola, ki imata vsaj primerljive učinke na zdravje in družbo).

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
Zavedati se moramo, da bo Evropska unija v prihodnosti (npr. čez 10 let) precej drugačna kot danes. Tehnološki in trajnostni razvoj bosta storila svoje. Ne smemo pozabiti:
1. da bodo čez 10 let avtomobili že znali voziti sami; kar precej poklicev v transportu, kmetijstvu, policiji, vojski in še kje bo s tem odpadlo; nekateri strokovnjaki napovedujejo da bomo imeli zaradi učinkovitega in poceni javnega prevoza kar do stokrat manj avtomobilov;
2. da bodo digitalni mediji verjetno skoraj v celoti izpodrinili papir (e-računi namesto računov, e-knjige namesto knjig, e-mediji namesto časopisja); poraba papirja, pošta in distribucija, pisarniška administracija, šalterske službe ter seveda s tem povezani poklici se bodo za vedno spremenili;
3. da bo napredek v medicini in biologiji omogočil še daljšo življenjsko dobo in ozdravitev kroničnih bolezni (rak, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen); današnje mlade generacije bodo dočakale 130 in več let;
4. napredki v nosljivi tehnologiji (wearable technology) in v prepoznavanju delovanja možganov bodo omogočili novo povezljivost z računalniki in internetom; danes vtipkam iskano v Google, čez 10 let bom samo pomislil in dobil rezultat; to bo povsem spremenilo način izobraževanja; že danes svetovne univerze ponujajo izobraževanje na daljavo; predavanja profesorjev na najbolj znanih univerzah lahko poslušate od doma; vse manj pomembne bodo učilnice ali predavalnice, študentski domovi – skratka fizična infrastruktura šolstva;
5. da bo robotizacija in predvsem 3D tiskanje popolnoma spremenilo industrijo; ker bo manj delovno intenzivna, se bo proizvodnja vrnila bližje potrošnikom – torej nazaj v Evropsko unijo; bistveno manj bo pomembna tudi intelektualna lastnina (patenti, modeli, vzorci);
6. da bodo sodobne tehnologije manj energijsko potratne, večino energijskih virov pa bodo prestavljali obnovljivi viri in ne več fosilna goriva. Evropsko unijo čez 10 let zato vidimo kot še bolj enotno in digitalno povezano.
Zaradi tehnološkega napredka, novih prostotrgovinskih sporazumov, globalne konkurence in sodelovanja bodo nacionalne države izgubile precej pomena. Zares bistvena bodo vprašanja nove socialne države, univerzalnega denarnega prihodka, povsem spremenjenega in vseživljenjskega izobraževanja.

Kaj bi po vašem mnenju morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?
Današnja ureditev in z njo kapitalizem sta zastarela in potrebna prenove. Potrebujemo novo družbeno pogodbo. Medtem ko rešujemo sedanje probleme in izhod iz krize, moramo gledati naprej. Namesto o politikom zanimivih temah (federalizacija, enotna zunanja in varnostna politika ter podobno) se moramo pogovarjati predvsem o vprašanjih socialne narave – več služb in pravih priložnosti za mlade, zares dostopno in kakovostno zdravstvo, udobna in varna starost za vse.
Formalne pristojnosti evroposlancev so male. Če bom izvoljen, bom le eden od sedemstotih. Ampak tudi kot minister za pravosodje sem imel malo formalnih pristojnosti, pa sem marsikaj premaknil na bolje. V pogovorih s sindikati, zbornicami, bankami in mnogimi drugimi je podobno. Majhne formalne pristojnosti, ampak je vseeno šlo.

Preberite si še Benjamina Rolanda Vaza Ferreira, nosilca liste Piratske stranke; Zmaga Jeličiča Plemenitega, nosilca liste Slovenske nacionalne stranke; Igorja Šoltesa, nosilca liste Verjamem; Jožeta Mencingerja, nosilca liste Pozitivne Slovenije; Igorja Lukšiča, nosilca liste Socialnih demokratov. (er)