Violeta Tomič, Združena levica

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Violeta Tomič >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?
Slovenija in ostale periferne države imajo veliko dobrih razlogov za izhod iz evroobmočja. Na primer, Evropska centralna banka je praktično edina centralna banka na svetu, ki ne financira nujno potrebnega zadolževanja držav članic v krizi, zaradi česar so te prisiljene iskati posojila na privatnih finančnih trgih po oderuških obrestnih merah. Posledica tega je dolžniška kriza na periferiji in posledični pritiski k varčevanju. Edina skrb monetarne politike ECB je inflacija, kar je eden od vzrokov za 20- in več odstotne stopnje brezposelnosti na periferiji, ki so med mladimi ponekod presegle celo 50 odstotkov. In nenazadnje, da ECB noče izdati evroobveznice, da bi pritegnila svetovne presežke v Evropo.
Vendar pa bi bil za države članice izhod iz evroobmočja izjemno tvegan proces. Če bi ga, še zlasti majhna država kot je Slovenija, zapustila, bi morala pričakovati špekulativne napade na njeno novo valuto. Pričakovati bi morala tudi ekonomske sankcije s strani držav EU, saj bi bil to hud udarec »starim silam« v Evropi. Poleg tega država tudi z novo valuto in inflacijsko politiko ne bi mogla blažiti bremena dolga, saj je ta naložen v evrih.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Evropa je edina skupnost držav na svetu, ki med seboj ne sodelujejo, ampak tekmujejo. Teza Iniciative za demokratični socializem in Združene levice je, da je EU odigrala zgodovinsko vlogo kot instrument evropskega kapitala, prek katerega je bil v Evropo pod krinko »evropskega povezovanja« pripeljan neoliberalizem in razbito evropsko organizirano delavstvo. Kar sta Ronald Reagan in Margaret Thatcher dosegla s spopadom s sindikati, je EU dosegla z ustvarjanjem enotnega trga brez enotnih socialnih standardov, ki je države spravil v neposreden konkurenčni boj ene z drugo in jim v njem zvezala roke. Države namreč ne smejo več pomagati svojim podjetjem s subvencijami, ne smejo voditi industrijske politike, na ECB so številne preložile tudi monetarne pristojnosti. Posledica tega je, da tekmujejo v tem, katera bo ustvarila bolj »ugodno poslovno okolje« z znižanjem plač, socialne države in pravic ter s tem pritegnila tuj kapital.
To »tekmo« končamo na dva načina. Prvi bi bil, da EU postane federacija in bistveno poveča svoja kohezijska sredstva, ECB začne funkcionirati kot posojilodajalec v zadnji sili in razvojni partner držav, pogovarjati bi se morali začeti o socialni uniji, ki bi določala skupno socialno politiko.
Drug način pa je povratek v ohlapno konfederacijo. Države bi v tem primeru morale dobiti v svoje roke večji del pristojnosti, ki so jih predale Bruslju, skupni trg bi moral postati stvar izbire in ne nuja.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?
Pri prostotrgovinskem sporazumu je problematičen že sam način odločanja o njem. Namreč, sprejema se za zaprtimi vrati v krogu kapitala in lobistov. Javnost do informacij o pogovorih praktično nima dostopa, kaj šele do vpliva na potek in izid pogajanj.
To pa seveda ni edin argument proti temu sporazumu, saj je v celoti sporen in škodljiv za prebivalce obeh strani Atlantika. Ogrožal bo našo zasebnost, demokracijo, v EU bo skozi zadnja vrata pripeljal genetsko spremenjeno hrano in organizme in nasploh v EU vpeljal nižje, ameriške standarde, ki bodo na skupnem trgu najmanjši skupni imenovalec. To pomeni, da bodo določeni sektorji gospodarstva v Evropi pod velikim pritiskom, s tem pa se bo socialni položaj predvsem na evropski periferiji še poslabšal.
TTIP je drugo ime za socialni, davčni in ekološki dumping.

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
EU bi morala najprej temeljito premisliti o svoji vlogi v svetu in o imperialistični politiki, ki jo bodisi podpira (Afganistan, Sirija, Irak) bodisi vodi (Ukrajina) trenutno. Enotna zunanja politika bi bila smiselna le v primeru, če bi na ravni EU dosegli konsenz, da EU s tovrstnimi praksami nemudoma prekine in da v svetu prevzame vlogo razvojnega partnerja držav v razvoju in borca proti imperialističnim in kolonialističnim praksam.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
Umetna prekinitev nosečnosti vključuje namensko prekinitev potencialnega življenja. Zato je delikatna tema, ki presega medicinski diskurz in vključuje etično, pravno, filozofsko, sociološko in politično dimenzijo. Kljub temu, da je umetna prekinitev potencialnega življenja po svetu še vedno nezaželena medicinska in socialna praksa in se obravnava kot izhod v sili, je treba vedeti, da so bile ravno nacionalne države tiste, ki so od 18. stoletja dalje usmerjale, nadzorovale in odločale o legalnosti umetne prekinitve nosečnosti. S svojim represivnim početjem so države vzele odločanje o umetni prekinitvi nosečnosti v svoje roke in s tem vzpostavile odnos do nosečih žensk in njihove osebne pravice do svobodnega odločanja o svojem telesu.0
Leta 1920 je Sovjetska zveza, na zahtevo žensk in z dekretom Vladimirja Iljiča Lenina, postala prva država na svetu, ki je legaliziral splav v prvih treh mesecih nosečnosti. Danes v 21. stoletju imajo nekatere evropske države med katerimi so Poljska, Irska, Ciper, Španija, Portugalska zelo strogo politiko do prekinitve nosečnosti, medtem ko na Malti še vedno prepovedujejo svobodo odločanja o prekinitvi nosečnosti.
V ZL se zavzemamo, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o svojem telesu in prekinitvi nosečnosti, ko za to obstajajo medicinski, socialni, ekonomski ali drugi osebnostni razlogi.

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Primerjava zakonodaje, ki ureja pravice istospolnih skupnosti s pravicami heteroseksualnih, kaže, da se v naši družbi skozi konservativno ideologijo še vedno vzdržujejo razlike na osnovi predsodkov, ki onemogočajo enakost in enake pravice med različnimi oblikami skupnosti. S tem se ohranja neustavno razlikovanje ljudi na osnovi spolne usmerjenosti tako v pravnem smislu kot v ideološkem. Nujno je treba premakniti tako zakonodajne meje kot tudi meje »v glavah ljudi« in odpraviti razlikovanje/ločevanje ljudi na spolni in gender osnovi ter vsem zagotoviti enake pravice.

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
Zavzemamo se za legalizacijo konoplje in odpravo restriktivne zakonodaje, ki je bila oblikovana v prejšnjem stoletju zavoljo konservativne politične miselnosti in interesov korporativnega kapitalizma – farmacevtske, kemijske, prehranske in tobačne industrije.
V EU ima 15 držav v svoji zakonodaji opredeljeno uporabo indijske konoplje za zdravstvene namene. V Sloveniji je Vlada pred kratkim zavrnila predlog civilne družbe, da bi pravno uredili uporabo indijske konoplje za osebne medicinske potrebe. Istočasno pa sta Vlada in Ministrstvo za zdravje podprla pobudo za ureditev tega področja, ki naj bi bilo urejeno z uredbo do konca leta 2014. S to uredbo naj bi se Slovenija približala tistim članicam EU, ki imajo liberalni odnos do uporabe konoplje v zdravstvene namene.
V sedanji zakonodaji sta konoplja in njena aktivna snov THC uvrščeni v skupino prepovedanih drog, zdravila na bazi THC v Sloveniji pa niso v komercialni prodaji. Zato je tudi uporaba v zdravstvene namene kriminalizirana, čeprav se od leta 1999 uporabnikov konoplje ne preganja. Nujno je sistemsko urediti področje zdravljenja s konopljo, prav tako pa to področje odpira tudi vprašanja v zvezi z ureditvijo uporabe marihuane nasploh, tj. dekriminalizacijo oziroma legalizacijo uporabe konoplje v rekreativne namene, kot je to praksa v nekaterih državah EU in drugod po svetu.

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
Čeprav so uvedbo enotne zakonodaje na področju informacijskih tehnologij podprli vsi kandidati za komisarja, je vsebina »digitalne unije«, ki jo zagovarjajo različne evropske politične grupacije, precej različna. Nobena »unija« ni slaba sama po sebi, tudi digitalna ne, vse so produkt razmerij moči v EU. Če bo po volitvah glavno besedo imela levica, bo skrbi glede vsebine digitalne unije veliko manj, če zmaga desnica, pa nas mora skrbeti, da bo to ACTA v novi preobleki. Z drugimi besedami: v tem primeru nas skrbeti zaostrovanje zakonodaje glede avtorskih pravic, hkrati pa nas morajo skrbeti posegi v zasebnost ter nadzor na internetu.
Internetna nevtralnost je ena od stvari, ki jo bo digitalna unija nujno morala varovati in ohranjati, saj je osnovni pogoj za »svobodni internet«. Prav tako je treba biti pozoren na poizkuse nekaterih držav, da bi ponudnike internetnega dostopa spremenili v neke vrste »digitalno policijo«, ki bi bila dolžna nadzirati promet in bi v primeru, da bi šlo za sum prenosa avtorsko zaščitenih vsebin, uporabniku zaprla dostop. S tem bi ponudniki dostopa postali »policisti, tožilci in sodniki v eni osebi«. To je tako, kot bi Pošta odprla vsako pismo in preverjala, ali se v kuverti morda nahaja fotokopija kakšne knjige, slike ali članka, ki bi bil avtorsko zaščiten.

Kaj bi morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?
Nova Komisija bi morala daleč največ pozornosti nameniti preobratu v ekonomski politiki EU. Po petih letih katastrof EU še vedno vsiljuje varčevanje, ki je uničilo že milijone delovnih mest in nekoč cvetoče države, kakršni sta Grčija in Španija, preobraža v države tretjega sveta. Nujno je, da Komisija začne delati na programu za razdolžitev evropske periferije in na načrtu za gospodarsko obnovo Evrope, na evropskem »New Dealu«.
Naš glas bo slišan v kandidaturi Aleksisa Ciprasa za predsednika Komisije. Slišan bo v poslanskih vrstah Evropske levice. V vladi, ki jo bo vodila Siriza v Grčiji. In na evropskih trgih in ulicah, kjer se bodo ljudje še naprej upirali diktaturi kapitala.

Preberite si še odgovore Benjamina Rolanda Vaza Ferreira, nosilca liste Piratske stranke; Zmaga Jeličiča Plemenitega, nosilca liste Slovenske nacionalne stranke; Igorja Šoltesa, nosilca liste Verjamem; Jožeta Mencingerja, nosilca liste Pozitivne Slovenije; Igorja Lukšiča, nosilca liste Socialnih demokratov; Senka Pličaniča, nosilca liste Državljanske liste; Darje Radić, nosilke liste Zares; Iva Vajgla, nosilca liste DeSUS. (er)