Jelko Kacin, Lista Kacin – Konkretno

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Jelko Kacin >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?
Tisti, ki so napovedovali izstop Grčije iz evroobmočja, so se zmotili. V svetu ne moremo konkurirati brez močne skupne valute, skupnega trga, skupne monetarne in fiskalne politike, za to pa potrebujemo več Evrope in več solidarnosti.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Države so ohranile pristojnosti na področju fiskalne politike in delovne zakonodaje, niso pa pripravljene uskladiti davčne politike in nekaterih socialnih pravic in prispevkov do te mere, da ne bi bile druga drugi nelojalna konkurenca, in to je problem. Več koordinacije je potrebno, moramo pa biti realni, tej pristojnosti se države članice ne bodo odpovedale. Boj proti davčnim oazam je prvi korak. Na področju zaposlovanja in sociale sam delujem že pet let in vem, kako težko je sprejeti minimalne standarde na primer za porodniški dopust, ki bi bili zavezujoči. Naredili smo nekaj majhnih premikov, a glede na to, da gre za zelo različne sisteme, je vsak premik k harmonizaciji dobrodošel.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?
Zagotovo podpiram, bom pa zelo aktivno spremljal postopek pogajanj, v naši politični skupini to že počnemo sistematično. TTIP sporazum mora tudi povsem spoštovati EU standard zaščite osebnih podatkov. Morate pa vedeti, da smo na ta pogajanja dobro pripravljeni, imamo zelo pozitivne izkušnje s sporazumom z Južno Korejo, kjer je trgovinska menjava v našo korist, nekakšen test za nas pa je tudi sporazum s Kanado, ki je v zaključni fazi pogajanj.

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
Vsekakor, pri trenutnih trendih čez 10 let Britanija, Italija in Francija ne bodo več v G8, Nemčiji pa se bo to zgodilo čez 20 let. Nobena od držav članic sama nima več ne gospodarskega vpliva ne vojaške moči, da bi bila sama sposobna zastopati svoje interese v svetu, zato je pomembno sodelovanje, na račun skupne zunanje politike pa se da tudi veliko prihraniti.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
To je odločitev ženske, ki ima popolno avtonomijo nad svojim telesom. Obžalujem, da poročilo ni bilo sprejeto zaradi močnega lobiranja in pritiskov s strani skrajnih krščanskih organizacij.

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Tudi oni bi morali imeti enake pravice, vendar zaradi stališč desnice, zaradi katerih je padlo poročilo Estrela, tukaj še nismo uspeli. Nekatere življenje drugih bolj zanima kot lastno. Tudi zato veliko svojega časa v Evropskem parlamentu namenjam boju za enakost vseh manjšin. Tudi kot poročevalec za Srbijo se posebej posvečam LGBT manjšinam in vsako leto pridem v Beograd na napovedano, a žal vedno v zadnjem trenutku prepovedano parado ponosa.

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
Na ravni EU se to verjetno ne bo dalo tako zlahka, vsekakor bi z veseljem sodeloval pri nacionalni razpravi o tem, tudi v vlogi evropskega poslanca. Zakoni morajo biti realni in slediti napredku, zagotovo bi se dalo urediti trg indijske konoplje tudi kako drugače.

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
Digitalni trg je pomemben del notranjega trga. Je trg prihodnosti, ki mu zaradi tehničnega napredka zakonodaja le stežka in počasi sledi. Države imajo v večini malo možnosti in kapacitet za uspešen spopad z izzivi prihodnosti. Pozorni pa moramo biti na transparentnost sprejemanja skupne evropske zakonodaje na tem področju, da se nam ne ponovi fiasko s sporazumom ACTA. Internet mora ostati svoboden in odprt za uporabnike. Omenil bi tudi pravico do izbrisa, ki jo zagovarjamo v ALDE. Ko se nek uporabnik družbenega omrežja odloči, da bo svoj profil zaprl, ima pravico do izbrisa vsebin, ki ne morejo in ne smejo biti več na voljo korporacijam.

Kaj bi morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?
Prednostna naloga mora biti zagotovo drugačen pristop k reševanju krize. Potrebujemo paket investicij za rast, zato bo verjetno ključna revizija premalo ambicioznega proračuna, ki ga je parlament sprejel ob koncu tega mandata, sam pa ga nisem podprl. Vsekakor pa dokončanje in operacionalizacija bančne unije, ki mora ponovno vzpostaviti mehanizem financiranja malih in srednjih podjetij.

Preberite si še odgovore Benjamina Rolanda Vaza Ferreira, nosilca liste Piratske stranke; Zmaga Jeličiča Plemenitega, nosilca liste Slovenske nacionalne stranke; Igorja Šoltesa, nosilca liste Verjamem; Jožeta Mencingerja, nosilca liste Pozitivne Slovenije; Igorja Lukšiča, nosilca liste Socialnih demokratov; Senka Pličaniča, nosilca liste Državljanske liste; Darje Radić, nosilke liste Zares; Iva Vajgla, nosilca liste DeSUS; Violete Tomič, nosilke liste Združene levice; Dušana Kebra, nosilca liste Solidarnosti. (er)