Evropski parlament o novem predsedniku 1. julija

Evropski parlament bo o novem predsedniku glasoval takoj na začetku ustanovnega zasedanja, v torek dopoldne. Kandidatov je sicer več, a nesporni favorit je socialdemokrat Martin Schulz, saj ima podporo dveh najmočnejših političnih skupin, ki imata skupaj dovolj glasov za njegovo izvolitev. Največji politični skupini, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in socialdemokrati (S&D), sta se namreč v pogajanjih o veliki koaliciji dogovorili, da bo prvo polovico petletnega mandata predsednik kandidat S&D, drugo polovico pa kandidat EPP.

EPP tako sedaj ne bo predlagala svojega kandidata za predsednika, ker podpira Schulza, nekatere druge politične skupine pa so jih. V parlamentu med kandidati poleg Schulza izpostavljajo kandidata zmernih evroskeptikov Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Sajjada Karima, kandidata levice Pabla Iglesiasa in kandidatko Zelenih Ulrike Lunaček. Politične skupine lahko kandidate predlagajo do ponedeljka zvečer. O predsedniku parlamenta se lahko glasuje v največ štirih krogih. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna večina oddanih glasov. Če tretji krog ne prinese zmagovalca, pa se v četrtem krogu za položaj potegujeta le kandidata, ki sta v tretjem krogu dobila največ podpore.

Po izvolitvi predsednika bodo poslanci volili še 14 podpredsednikov in kvestorje. Šest podpredsednikov naj bi pripadlo EPP, trije S&D, po eden pa preostalim petim političnim skupinam: ECR, liberalcem (Alde), levici, Zelenim in evroskeptični Evropi svobode in demokracije (EFD).

Julija bosta sicer dve plenarni zasedanji parlamenta. Na drugem zasedanju naj bi parlament 16. julija glasoval o kandidatu za predsednika Evropske komisije, če bo šlo vse po načrtih in bo vrh EU danes predlagal kandidata. Pričakuje se, da bodo voditelji to storili in da bo to Luksemburžan Jean-Claude Juncker, ki lahko računa tudi na podporo v parlamentu.

Poleg tega so v času druge plenarke predvidena zaslišanja štirih evropskih komisarjev, ki bodo nadomestili Finca Ollija Rehna, Luksemburžanko Viviane Reding, Italijana Antonia Tajanija in Poljaka Janusza Lewandowskega. Ti komisarji so bili namreč izvoljeni na evropskih volitvah in so se odločili komisarski položaj zamenjati za poslanskega, tako da bodo članice sedaj po pričakovanjih imenovale nove komisarske kandidate. Finska in Poljska sta to že storili. Finski kandidat je bivši premier Jyrki Katainen, poljski pa namestnik finančnega ministra Jacek Dominik.

Na evropskih volitvah je sicer kandidiralo sedem evropskih komisarjev in vsi so bili izvoljeni. A preostali trije komisarji, ki so kandidirali - Slovak Maroš Šefčovič, Hrvat Neven Mimica in Belgijec Karel De Gucht - so se odločili, da ostanejo v komisiji.

Po potrditvi predsednika komisije je v Bruslju pričakovati izredni vrh EU, na katerem naj bi odločili o preostalih vodilnih položajih v uniji - o predsedniku Evropskega sveta, visokem zunanjepolitičnem predstavniku in šefu evroskupine. Kot morebitni datumi za izredni vrh se omenjajo 16., 17. in 18. julij.

V igri za novega predsednika Evropskega sveta se najpogosteje omenja danska premierka Helle Thorning-Schmidt, kot kandidati za visokega zunanjepolitičnega predstavnika nizozemski in slovaški zunanji minister Frans Timmermans in Miroslav Lajčak ter italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, kot kandidat za šefa evroskupine pa Španec Luis de Guindos.

V primeru Danke se sicer postavlja vprašanje, ali lahko ta položaj zasede voditelj iz države, ki ni članica območja evra, saj je Van Rompuy sedaj tudi predsednik vrha območja evra, a po nekaterih navedbah bi to lahko bila ena od koncesij predsedniku britanske vlade Davidu Cameronu. (sta, er)