Koketiranje z Jelinčičem - kal bodočih porazov LDS

O Ropovih politično-tehnokratskih sposobnostih (v dobrem pomenu besede), zelo pomembnih za dobrega predsednika vlade, imam visoko mnenje. Ne tako visoko o njegovi splošni politični razgledanosti in sposobnostih, "občutku" za vlečenje pravih političnih potez v pravem trenutku in podobno. Nihče ni popoln, jasno. Kar manjka voditelju te ali one stranke, lahko seveda nadomestijo dobri sodelavci - če jih ima in če jih posluša ali pusti do besede, kadar je primeren trenutek za to. O tem, kako je s tem drugim, torej s širšim vodstvom, pri LDS, vem mnogo premalo, da bi razpravljal o tem - čeprav nekatere ljudi od tam vsaj do neke mere poznam.

Zato tudi ne vem, ali je "politika" vabljenja SNS, da bi tudi ona nastopala z LDS in ZLSD kot skupna opozicija Janševi vladi, zrasla samo na Ropovem zelniku ali je to morda celo dogovorjena politika širšega vodstva LDS. V vsakem primeru - politična katastrofa in, vsaj zame, znak hudega političnega diletantizma v takih vprašanjih. Ki so vprašanja temeljne strateške orientacije neke resne stranke z aspiracijami, da se čimprej vrne na oblast in na njej malo dlje ostane, ne pa stvar kratkoročnega taktiziranja, kot je videti, da to dojema Rop. Zelo nazorno je to prišlo do izraza to sredo (včeraj) v radijskem Studiu ob 17h, kjer so nastopili Rop, Potrč in Barovič - "odgovor" predstavnikov opozicije na intervju z Janšo dan poprej.

No, ne trdim z gotovostjo, da Rop to dojema kot vprašanje kratkoročnega taktiziranja - morda gre za dolgoročno taktiziranje, morda celo za "strategijo". Če je tako, toliko slabše. In nikakor ne trdim, da je to taktiko (ali strategijo?) vpeljal Rop - on jo je le podedoval in povsem nekritično prenesel od nekdanjega Drnovškovega vladnega, že takrat povsem nedopustnega in vsestransko škodljivega paktiranja ali vsaj koketiranja s komerkoli, torej tudi z ultra-nacionalisti, na sedanjo opozicijsko vlogo LDS.

Ne skušam prikazovati stvari črno-belo. Za bralce, ki sredinega Studia ob 17h niso poslušali, moram povedati, da se je Rop jasno distanciral od problematičnih in za LDS nesprejemljivih stališč SNS - toda ob tem je pa izkoristil vsako priložnost (vzpodbujen z novinarskimi puhlicami o enotni opoziciji, ki da bo močnejša, ali tudi brez njih), da je vabil SNS k skupnemu opozicijskemu nastopanju.

Celo če bi bil cilj "skupnega opozicijskega nastopanja" strateško zaželen cilj, bi bila taka "vabila" Jelinčiču in njegovim skrajno naivna in znak nerazumevanja temeljnih političnih razmerij pri nas. Da bi v tako past ujeli lisjaka, kot je Jelinčič, bi si bilo potrebno izmisliti kaj precej bolj premetenega, kot so naivna vabila preko radia "Pridružite se nam, skupaj bomo močnejši!" Ne le Jelinčič, ki ga zadnjič tam ni bilo - tudi Barovič je z lahkoto nonšalantno odbijal ta naivna vabila in pri tem spretno pridobival, domnevam, dodatne točke pri poslušalstvu. Najbrž celo pri nacionalistom nenaklonjenih, od katerih si najbrž nisem samo jaz mislil: ta vsaj ve, kaj hoče, in jih spet vodi za nos, uboge nerodneže. Na srečo mu je vsaj Potrč povedal nekaj krepkih, toda v direkten konflikt z Ropom pa, tako sem vsaj jaz razumel ta čudni položaj, seveda tudi v tej točki Potrč ni mogel iti. Ali, bog ne daj, morda tudi zaradi kakšnih tovrstnih hipotek na strani same ZLSD? Na primer hipoteke, da gotovo niso dovolj odločno (če so sploh - tega se žal dobro ne spominjam), kakor tudi LDS ne, obsodili grozljivega Jelinčičevega izpada o "pobijanju golazni".

Janša, ki rad neodgovorno razmetava z obtožbami, je to obtožbo hotel podtakniti tudi meni (9. 1. 2004 v Delu): "Kdo je na primer obsodil izjavo, da je treba pobiti volivce predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika? Kje je bil takrat ... Matevž Krivic?" Takoj sem odgovoril: "To grozljivo Jelinčičevo izjavo sem najostreje obsodil (javno, v medijih) že takoj, ko je bila dana - in potem še mnogokrat. Nazadnje morda junija lani v polemiki z njim, kjer sem zapisal: Mlajše (ali pozabljivejše) bralce naj npr. spomnim, da je pred nekaj leti na javni prireditvi izjavil, da bi bilo treba neke ljudi (volilce nekega predsedniškega kandidata) pobiti kot golazen - ko so ga prijeli za besedo, jo je pa 'skril'! Javno sem ga pozval, naj dokaže, da tega ni rekel, z magnetofonskim posnetkom, ki ga je imel - pa je pokazal, da ni mož-beseda, ampak figa-mož. Tak je moj odnos do Jelinčiča. In Janšev? Pri spodbujanju nestrpnosti proti izbrisanim sta zaveznika - le od Pečetovih 'izmečkov' se je Janša enkrat prav blago distanciral. In ko so maja ali junija 2000 sestavljali Bajukovo vlado, se tudi Jelinčičeve podpore niso branili - šele, ko je Jelinčič zase zahteval kar notranje ministrstvo, je bilo 'ljubezni' konec."

Vrnimo se sedaj k prej obravnavanemu vprašanju "skupnega nastopanje vse opozicije", leve in skrajno nacionalistične, kot možnega cilja. Kot že rečeno, tak cilj pri resni levo-liberalni stranki predvsem ne more biti ne strateško zaželen ne taktično dopusten. Zakaj ne? Naj citiram, kaj sem o tem objavil dan po volitvah v tej kolumni - zakaj bi bilo sodelovanje vsake vlade, leve ali desne, z ultranacionalisti popolnoma nesprejemljivo: Zakaj? V smislu ohranjanja evropskih vrednot strpne in demokratične družbe seveda. Ekstremno nacionalistične stranke so v Evropi, vsaj praviloma, zunaj tega polja, zunaj tega "normalnega" političnega spektra, kjer vse druge stranke med seboj lahko koalirajo, pa če so si še tako različne - le z njimi ne. ... Desne stranke so seveda tudi tam marsikdaj v skušnjavi, da bi se oprle na njihovo pomoč - toda to velja za tako politično nespodobno, da bi jim bolj škodilo kot koristilo, in zato to "karanteno" vzdržujejo, dokler se le da. ... V naši zelo nizko razviti politični kulturi žal te zavesti močno primanjkuje tako pri politikih kakor tudi pri novinarjih: eni in drugi so pripravljeni ob še tako hudih nacionalističnih izpadih Zmaga Jelinčiča in podobnih skomigniti z rameni, češ, pač lovi volilce, tudi to je povsem legitimno, in če nam ponuja v podporo svoje glasove, zakaj pa jih ne bi vzeli. ... Če se nočemo še enkrat blamirati pred Evropo kot politični diletanti in nenačelni špekulanti ... , potem bi bilo razumno, če bi se obe, levica in desnica, vnaprej odpovedali formiranju kakršnekoli vlade z Jelinčičevo podporo kot nečemu nečastnemu in "neevropskemu".

Obe sta bili takrat žal tako "načelni", da tega tudi slučajno nista naredili. Pritisk iz Evrope na Janšo je bil potem na srečo dovolj močan, da je Janša raje stisnil zobe in vzel v vlado DeSUS, kot da bi se preveč odkrito spajdašil z Jelinčičem. Njegovih glasov se seveda ne bodo branili, kjer jim bodo prav prišli - z izvolitvijo Pečeta so se jim za te bodoče usluge že vnaprej oddolžili. Nato pa pride Rop, kot da je padel z Marsa - in ponuja Jelinčiču "skupno nastopanje v opoziciji"! Da te kap.

Če sta LDS in ZLSD doslej že občasno kolovratili po našem političnem prizorišču z Jelinčičem za vratom, bi bil sedaj skrajni čas, da tej sramoti naredita konec za vselej. In da se tudi za vnaprej jasno zavežeta, da s skrajnimi nacionalisti nikoli ne bosta formirali vlade: če jim bodo kdaj za to manjkali njihovi glasovi, naj jih mirno prepustita Janši, kamor v resnici spadajo. Naj si on maže roke z njimi, ne stranke, ki so zavezane spoštovanju pravne države in človekovih pravic.