-
14. 2. 2025 | Mladina 7 | Za naročnike
-
Komentar / V zanki večnega vračanja?
Srbski študentski protesti štejejo na začetku februarja 2025 dobrih sto dni in postajajo po svoji vsebini in načinu delovanja evropski, v marsičem tudi svetovni fenomen. Demonstracije študentov, spočete ob tragediji in smrti petnajsterice na novosadskem kolodvoru, so prerasle v veličastno manifestacijo svobode, mladosti in upanja. Avtokratski Vučićev politični režim še nikoli v 12 letih ni bil bližje padcu z oblasti. Ekonomski napredek divjega srbskega kapitalizma ne more biti panaceja za nevzdržno kriminalizacijo srbske države in manipulativno kulturo sovraštva in strahu. Pod pritiski študentskih demonstracij je že padla srbska vlada, politične spremembe se zdijo vse bolj neustavljive. Ne gre za tradicionalni spopad urbane in ruralne Srbije, dveh političnih taborov, Vučićeve SNS in opozicije. Študentski upor jih je obšel, njegova moč so politična avtonomija, neposredna demokracija in inovativnost. Vrnili so duh Đinđića, z njim pa tudi Habermasa in njegov pomen ustavne demokracije. Vučića so razorožili s preprosto politično ignoranco, država ni Vučić, temveč njena ustava in institucije. Največja prevara avtokratskih režimov je samoprevara. In prav to patologijo je razkrilo srbsko študentsko ogledalo.
-
Komentar / Jankovićeva Slovenija
Janković in Vučić, Vučić in Janković … imeni se že več tednov izmenično pojavljata v protestnih izjavah, peticijah, Odmevih in Tarčah. Po tistem nesrečnem pismu podpore se je podoba ljubljanskega župana v slovenskem političnem imaginariju povsem zlila s podobo njegovega srbskega prijatelja. Zoki in Aco, Aco in Zoki … velika balkanska šerifa. Oba sta »obraz iste politike«. Oba imata enak »slog vladanja«. Predstavljata »isti protievropski politični tabor«. Primerjave seveda v sebi nosijo tudi prepričanje, da je skupni imenovalec njunega političnega sloga Balkan in da je njuno mafijaštvo morda domače v neevropskem Beogradu, v prestolnici zgledne članice EU pa je lahko le tujek. Slovenija se mora torej rešiti ostankov balkanske politike in seveda pomagati Srbom, da tudi oni »stopijo na evropsko pot«.
-
Pa smo v še eni vojni – trgovinski. Po Kanadi, Mehiki in Kitajski zdaj Unija čaka, kdaj ji bo Trump naložil že napovedane carine. Za jeklo in aluminij so zdaj tu, Bruselj je rekel, da bo sprejel povračilne ukrepe, v glavnem pa se na vse Trumpove poteze odziva medlo.
-
Komentar / Policisti in mafijci
Okrajno sodišče v Ljubljani je štiri policiste obsodilo na pogojne zaporne kazni zaradi uporabe plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov zoper demonstrante, ki so v času kovida demonstrirali zoper Janševo vlado. Policijski sindikat je stopil v bran kolegom in svojim članom ponudil pomoč pri pritožbah, del medijev pa je objavljal poanto, da bi morali biti kaznovani policijski funkcionarji in minister, ki da so dali ukaz za prekomerno uporabo sile. Vsekakor resen dogodek takrat in zdaj. Toda, kako je nastala sodba? Po postopku za izdajo kaznovalnega naloga, v katerem tožilec predlaga sodišču, da zadevo izpelje brez glavne obravnave, se pravi v tajnosti. Obtoženci torej ne pridejo pred sodišče z advokati, ki bi jih lahko branili. Pravosodni škandal prve vrste. Si predstavljate, da bi sodišče v tajnem postopku obravnavalo in obsodilo skupino narkomafijcev? Nemogoče, člani mafijske združbe na sodišče prihajajo z najboljšimi odvetniki in o njihovih pritožbah je odločalo celo Vrhovno sodišče. Deležni so absolutnega pravnega varstva.
-
Veste, kakšna je, takole čez palec, v neklinični eksplikaciji, razlika med nevrotikom in psihotikom? Nevrotik trpi zaradi namišljenih težav. Zaradi psihotikovih realnih težav pa trpijo drugi. Če vse skupaj prevedemo v jezik politike, nevrotični politiki trpijo zaradi težav in preizkušenj, pred katerimi se znajdejo, politični norci pa v dobri veri sejejo gorje drugim in v tem neizmerno uživajo. Donald Trump je obljubljal marsikaj norega in odbitega, a realnost je hujša od obljub.
-
Seveda v parlamentarni demokraciji na koncu odločitve sprejemajo izvoljeni politiki oziroma politične stranke, ki dobijo na volitvah sedeže v parlamentu in sestavijo vlado oziroma svoj vpliv poskušajo doseči iz opozicije. A vedno znova se je treba spomniti, da pot do moči vodi skozi volilne skrinjice oziroma odločitev vsakega posamičnega volivca.
Iskanje brez piškotkov ni možno
