Neoliberalci

Grega Repovž

14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Uvodnik

Petega decembra, dan po volitvah, bo bojna sekira med Janezom Janšo in Gregorjem Virantom zakopana. Zato je razprava o tem, ali sta se Virant in Janša res sprla ali pa gre za predstavo, ki naj bi zavedla volivce, popolnoma nepomembna. Ne dajmo se ji zapeljati, naj je še tako mikavna.

A poglejmo si Gregorja Viranta vseeno malo pobližje. Je simpatičen, urban, olikan in izobražen. Je tudi edini iz Janševe pretekle ekipe, ki je javno izrazito popularen. Okoli Janše je takih ljudi zelo malo. Poglejmo Janševo ekipo, brez Viranta. Bi lahko še komu pripisali te značilnosti? Vizjaku? Mateju? Jerovšku? Grimsu? Ruplu? Širclju? V resnici gre za same premočrtne vojake Janeza Janše. Brez Janše javno ne obstajajo.

Virant seveda to ve. Virant ve, da je njegova cena višja od njihove. Vendar je v prejšnji vladi ni mogel unovčiti. Lahko je bil minister, lahko je delal na svojem področju, to pa je vse. In če bi se uprl, bi se ga Janša zlahka odrekel.

Kaj je imel torej pred očmi Virant pred prihajajočimi volitvami? Bil je na tem, da spet postane minister v vladi Janeza Janše. To je že bil. Virantu to preprosto ni dovolj. Že odkar je postal predsednik Zbora za republiko, je nakazoval, da mu položaj enega izmed ministrov ni dovolj. In bil je na tem, da jeseni napreduje na mesto, ki ga je že zasedal.

Pomembna razlika med Virantom in Janšo naj bi bila, da je Virant vseeno elementarno demokratičen človek. Morda. A vendar je Virant tisti človek, ki v štirih letih v Janševi vladi ni nikoli res dvignil glasu. Včasih je malo pogodrnjal, a bolj zaradi vtisa. Glasu ni dvignil nikoli. Danes reči, ni mi bilo všeč, ni dovolj.

Kaj torej vemo o njem? Če mu koristi, je Virant pripravljen molčati tudi pri zelo nesprejemljivih stvareh. Res je, da verjetno sam takih stvari, ko so jih počeli Janša in njegovi, ne bi počel. A v resnici mu to ni zelo pomembno. Pripravljen je zamižati. Njegovi cilji so višji in za oblast in moč je pripravljen marsikaj spregledati.

Zakaj se je torej Virant odločil za svojo listo? Ni nelogično. Zato ker mu vloga, ki mu jo je Janša predvidel v prihodnji vladi, premalo. A ne samo njemu. Virant je našel skupno točko z ambiciozno in premočrtno skupino neoliberalcev. Treba je biti pozoren na ekipo, ki je zbrana okoli Viranta. Gre za ljudi, ki so Janši že pripravili najbolj neoliberalne reforme - od enotne davčne stopnje naprej. So glasniki tistega kapitalizma, ki mu danes svet govori ne - tistega kapitalizma, ki je ne nazadnje svet pripeljal v današnjo krizo. Še več: z Janšo so si v pogledih na državo, družbo in ekonomijo zelo blizu. Janez Šušteršič je na primer še pred tednom dni hvalil Janšev predvolilni program. In nobenega dvoma ni, da bi jih Janša vse povabil v svojo vlado. Saj drugih ljudi nima.

Zakaj so se glede na vse povedano odločili, da naredijo svojo listo? Saj bi vse to lahko počeli v Janševi vladi. V resnici so jih položaji v vladi že čakali. Zakaj torej? Kaj je torej ta tehtni razmislek?

Iz preprostega razloga: ker želijo biti znotraj vlade Janeza Janše močnejši. Njih Janša ne moti. V resnici se z njim strinjajo - državo in oblast razumejo na enak način. Problem je, da jim kot nameščencem Janša v vladi ne bi dal položaja, ki bi ga sami radi imeli. Ne želijo biti več njegovi ministri, sekretarji, direktorji uradov. Tokrat želijo imeti v vladi moč. Bi jo imeli, če bi postali člani SDS? Ne bi. SDS je piramida, v kateri odloča le en človek. V resnici je zelo preprosto: pot do moči v vladi, ki jo sicer vodi Janša, vodi le skozi parlament. Do moči znotraj Janševe vlade lahko neoliberalci pridejo le, če bodo imeli za sabo tudi stranko in poslance v parlamentu - to je ta tehtni razmislek, o katerem govorijo.

To namreč ni njihov prvi pohod na oblast. Tudi v vladi Antona Ropa so sodelovali. Tudi tam je bila po njihovem mnenju njihova moč preveč omejena. Leta 2004 so prišli na oblast z Janšo, a brez zaledja v parlamentu so bili spet brez prave moči. Še Karl Erjavec je imel večjo moč kot oni.

Neoliberalci so se za pohod na oblast odločili že zdavnaj. Virant tudi. Oni so potrebovali liderja, on pa zaledje.