Ladja norca

Vlado Miheljak

20. 7. 2012  |  Mladina 29  |  Dva leva

Niti slovenska demokratska stranka niti jaz osebno nismo naredili najmanjšega koraka, da bi kakorkoli otežili gospodu Jankoviću, da sestavi vlado. Jaz osebno sem si celo želel, da bi mu to uspelo, ker sem vedel, kaj čaka to vlado, in vsak dan, ki mine, mi je bolj žal, da mu to ni uspelo.
— Janez Janša o svoji nerealizirani želji (InfoTV, 11. 7. 2012)

V Sloveniji skušajo vladati tisti, ki nimajo nikakršne odgovornosti, ki niso dobili zaupanja volivcev.
— Janez Janša je končno dojel, da je ključni problem te vlade legitimnost (InfoTV, 11. 7. 2012)

Spadam v generacijo, v kateri ni več tako redko dejstvo, da je treba iz telefonskega imenika izbrisati kakšnega prijatelja, znanca. Ker je umrl. Samo pri enem imenu se nisem mogel odločiti za izbris. Namreč pri, kot sem ga svoj čas ljubkovalno poimenoval, svojem najhujšem prijatelju. Petru Božiču. Petra preprosto ne moreš izbrisati. Pri njem je bila meja med življenjem in smrtjo vedno navidezna. In v teh dneh, ko kaj brskam po telefonu, se večkrat ustavim pri imenu Peter B. in se globoko zamislim. Kaj bi v teh dneh govoril – ne govoril, rohnel! – Peter Božič? A si ne drznem stisniti številke. Ne zato, ker bi bil tako prepričan, da se ne bo oglasil, ampak ker se bojim, da je v teh dneh dovolj jezen, da se vseeno bo. In če se Peter razjezi tam gori ali tam doli, kjerkoli so mu že postlali, bodo delovale ostre besede Svetlane Makarovič, izrečene v Mladini pred štirinajstimi dnevi, prav prijazno.

Ne vem, zakaj, a vedno znova smo naivno verjeli, da obstaja neka spodnja meja, do katere lahko vsakokratna aktualna politika zdrsne. Kaplar Majer s svojo posadko dokazuje, da te meje preprosto ni. V času Pahorjeve vlade se je zdelo, da je ekipa sicer strokovno kompetentna, a popolnoma razglašena. In ko je Majer prevzel oblast, smo pričakovali, da bo ministrska ekipa verjetno manj kompetentna, a bo vlada delovala bolj homogeno in učinkovito. Prvo pričakovanje se je uresničilo, drugo ne. Očitno v tej kompleksni situaciji avtoritarnost ni dovolj, da bi bil učinkovit. Majerjeva posadka leze iz nesmisla v nesmisel, iz nesreče v polom; izgublja podporo in avtoriteto. In ko je avtoritarna oblast brez avtoritete, ji tudi palica ne pomaga. Imamo najslabšo poosamosvojitveno vlado za najtežje poosamosvojitveno obdobje. Z zadnjim manevrom sankcioniranja posameznih skupin ideološko spornih upokojencev je vlada razgalila svoje slabe namere in svojo zmedenost. Ne vem, kaj je huje, ali stihijsko zniževanje pokojnin, v katerem je več maščevalnosti kot racionalnosti, ali hitra ugotovitev, da so se zaleteli v zid, da se javnost obrača proti njim in da je treba zakon popraviti na vrat na nos. To kaže, da vlada pluje brez razmisleka, brez načrta, brez kompasa. In sedaj panično iščejo nadomestne rešitve v skladu s svojo ideološko omejenostjo. Obrambni minister predlaga, da naj se znižajo pokojnine tistim, ki so brez otrok(?!). Torej, najprej pravijo, da je lahko pokojnina samo tisto, kar je bilo realno vplačano v pokojninsko blagajno, ne pa dodatki za poseben status in zasluge (kar tudi formalno ni res, ker pri nas nimamo principa individualnega pokojninskega računa, ampak princip medgeneracijske solidarnosti). Hkrati pa trdijo, da naj višine pokojnine ne določa vplačilo, ampak prispevek h krščanski podobi družine. Ne le Božič, še Jezus na križu bi se jih odrekel!

A veliki finale šele prihaja. Kot kaže, že ta petek. Namreč, izrekanje o zlatem fiskalnem pravilu. In tu je Majerju čez noč zmanjkalo argumentov. Še pred nekaj tedni je mahal s krilatico: ali zlato pravilo ali smrt (tj. slovo od EU), sedaj pa je jasno, da je zlato pravilo zgolj ena od možnosti. Hollande je neizprosen: »Ustava ni spisana za nekaj let«, da bi vanjo vpisovali gasilska pravila in opravila. Še več! Rešitev ni v odpuščanjih, ampak v ohranjanjih delovnih mest; ne zgolj v varčevanju, ampak v povečani potrošnji. Ni več zlate mrzlice, ker ni enotnega francosko-nemškega vlaka. Sedaj lahko izbirate med TGV-jem in ICE-om.

Na trenutke se zazdi, da se je Majerju vendarle začelo rahlo svetlikati, kje so resnični problemi. V zadnjem prijaznem intervjuju, tik preden so mu aretirali dvornega novinarja, je povedal dve ključni stvari. Namreč, da je v Sloveniji problem, ker želijo vladati tisti, ki niso dobili mandata volivcev. Diagnoza je točna, manjka le še detekcija nosilca nelegitimne oblasti. In drugič, da ne mine dan, ko ne bi žaloval, da je Jankoviću spodletelo. S tem spoznanjem in priznanjem je rešitev kot na dlani. Ima enkratno priložnost, da se elegantno umakne, da mu ni treba čakati na sramotni konec. Naj preprosto veže zaupnico na glasovanje o vpisu zlatega pravila v ustavo.

A ne slepimo se. Nič od tega se ne bo uresničilo. Majer nima distance do lastne osebe. Kaplar verjame, da je admiral. Stoji na krovu veličastne ladje. Ladje norca! A ladja norca je neizogibno ladja norcev. Poveljujoči določa status posadke. Vendar si ne dajajmo duška. Vsi smo na krovu njegove ladje.