Bratovščina DNK

Vlado Miheljak

7. 9. 2012  |  Mladina 36  |  Dva leva

Janez Janša danes gosti albanskega predsednika Salija Berisho, zato se je prek odvetnika opravičil.
— Premier ne utegne na sodišče (Siol.net, 3. 9. 2012)

Kaj je temu predsedniku vlade? Hoče rešiti to državo ali jo spraviti po hitrem postopku v bankrot?
— Jože P. Damijan se sprašuje, ali je Janez Janša morda neprišteven (Finance, 3. 9. 2012)

Država je zapadla ne le v hudo ekonomsko in finančno, ampak še hujšo konceptualno depresijo. Tisti, ki so si prigoljufali mandat za vodenje države iz krize, delajo vse, da bi jo pahnili v še večjo krizo … da bi jo dotolkli. Vse, kar se je v zadnjih mesecih delalo na področju zdravstva, šolstva, kulture, pokojninske reforme, socialne države ..., je šlo v smer razgradnje države in družbe. Ne vem, kaj je hujše: ali morebitna neprištevnost premiera ali morebiti njegov zavestni atentat na državo. Ni treba biti ravno ekonomist, da pogruntaš, da lahkih, nebolečih izhodov ni in ne bo in da je zato rešitve možno doseči le, če se doseže visoka stopnja političnega in splošnega družbenega soglasja. A praktično vse, kar je bilo narejeno, je bilo narejeno v obratni smeri – da se razgradi vsakršno zaupanje, vsakršna zavest o javnem dobrem in javnem interesu. Namesto iskanja rešitev in konsenza se iščejo konflikti, ideološke razprtije, delitve …

Ni ga psihologa, psihiatra, ki bi lahko z gotovostjo diagnosticiral labirint Majerjeve glave. Zakaj to počne, kakšne cilje ima? Dobro, eden od praktičnih ciljev, ki pa ne more v celoti pojasniti iracionalnosti, je želja, da se reši hudega bremena Patrie, in zato pač mora uničiti vse moralne in pravne standarde te dežele. In kar dobro mu uspeva. Denimo, praktično se več ne udeležuje sodnih obravnav, sodišče pa sedaj niti več ne ponavlja groženj o prisilni privedbi in skoraj nihče v medijih in javnosti tega ne problematizira.

Zato je po svoje nesreča, da se je afera Rode zgodila ravno v teh zapletenih časih, ko se izvaja atentat na državo. Namesto z obrambo države se vsa Slovenija ukvarja s tem, ali je mož, ki išče očeta in je kardinalu šokantno podoben, res njegov sin. A tu ni izbire. Ko pride do morebitne dvojne morale tistih, ki moralo tržijo in zaračunavajo, ne moremo zgolj odmahniti z roko, ampak se je treba s sumom ukvarjati. Je esencialno vprašanje, čeprav odvrača pozornost od eksistenčnih vprašanj te družbe. Noben profesionalni novinar in nobeno uredništvo takšnega namiga nima pravice preprosto preskočiti. Četudi ruši temelje institucije cerkve. In tu je verjetno razlog za silovite odzive. Sploh ne gre več za moralo in kredibilnost Rodeta, ampak za moralo in kredibilnost RKC. Z Rodetom pade slovenska RKC. Zato nadškof Stres in mnogi visoki predstavniki cerkve tako goreče, odločno stopajo v bran Rodeta. Češ, je prepričljiv. Kaj pa je bilo pričakovati? Morda sum res ni utemeljen, lahko pa je igra na vse ali nič. Življenjska partija pokra. Poker je kreativni blef. S tako igro se lahko pridobi psihološka prednost v javnosti. Kaj pa mislite, zakaj je odvetnica začela tako agresivno manipulirati s kontekstom, z likom morebitnega sina njene stranke in celo novinarja, ki o primeru piše. Takoj na začetku je neresnično navedla: »Po pooblastilu naše stranke kardinala Franca Rodeta smo danes Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani zaprosili za izvedbo analize DNK oziroma testa očetovstva«. Pa jo je demantiral sam vodja inštituta: ni zaprosila za test, ampak se je po telefonu le pozanimala o poteku postopka. Kar je kasneje brez zadrege potrdila. In novinarji je niso lovili za te manipulacije, ampak so nasedli in skupaj z njo ugotavljali, da se je Peter S. potuhnil, da se je nehal odzivati na njene pozive. »Še vedno pričakujemo njegov odziv in upamo, da bo tako hiter, kot so bile nekatere prejšnje izjave.« Kaj je zdaj to? Zakaj pa bi naj direktno komuniciral z njo? Zakaj pa bi ona komentirala slog in hitrost njegovih odzivov? Še več, diskvalificirala je celo novinarja: »V odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič … menijo, da ne gre več za novinarstvo, ampak za njegovo zlorabo.« (vir: Siol.net) Kaj pa, če bi ugotovitev obrnili, da v njenih nastopih ne gre več za odvetništvo, ampak njegovo zlorabo?

In za povrh je pokroviteljsko za dva dni podaljšala rok, da se Peter S. javi. Ja, in kaj če se v tem času ne bi javil? Se potem več ne bi šli preverjanja ali kaj? Če Rode res hoče resnico, njegova zastopnica ne more in ne sme tako delovati, sicer bo ob vsakem izidu testa poražen. A tisto, kar je najbolj sprevrženo v celotni zgodbi, ni morebitno dejstvo, da je kardinal oče, pač pa odločno postavljanje visokih klerikov na njegovo stran. S tem zgolj ponavljajo metodo institucije RKC, da se ne postavlja metodično in izhodiščno na stran potencialne žrtve, ampak potencialnega storilca. Vsekakor menim, da je odločitev Petra S., da naj test ne bo opravljen v Sloveniji, pravilna in modra. Preprosto zato, ker bi bil sicer eden od njiju in zbor njegovih navijačev v vsakem primeru prepričan, da je šlo za ponaredek.

Upamo torej lahko, da se »kjerkoli, kadarkoli« ne izteče v »nikjer in nikoli«.