Bele miši iz ozadja

Vlado Miheljak

14. 12. 2012  |  Mladina 50  |  Dva leva

Poklicani nasilneži, po mojem mešanica profijev iz tujine (baje, da so se nekateri med seboj pogovarjali kar v angleščini), najstnikov in poklicnih tujih in domačih anarhistov ob podpori stare politične klike, zagotovo ne morejo prispevati nič k dvigu demokratične klime, niti izhodu Slovenije iz krize, kaj šele k večji gospodarski uspešnosti in socialni pravičnosti.
— Evroposlanec Milan Zver razkriva mednarodno politično zaroto (9. 12. 2012)

Za policista, ki dobi kocko v glavo, je vseeno, ali je nasilnež levi ali desni. Ne bomo raziskovali politične povezave, za nas so to kriminalci.
— Notranji minister prikriva domačo politično zaroto (24ur.com, 6. 12. 2012)

Nerazumljivo! V Mariboru je cel kup zelo mladih demonstrantov v priporu. Namreč, zunajrazpravni senat mariborskega okrožnega sodišča je, kot poročajo mediji, zavrnil vse pritožbe priprtih po demonstracijah prejšnji ponedeljek v Mariboru zoper sklepe preiskovalnih sodnikov o odreditvi pripora. Hkrati pa je sedmerici, potem ko so jih preiskovalni sodniki že izpustili na prostost, spet odredil pripor. Kaj je nerazumljivo? V prvi vrsti to, da so odvzeli svobodo precej neselektivno, ležerno, povprek. Stric enega od priprtih je označil odvzemanje svobode kot »pavšalen«. V drugi vrsti pa to, kako različna merila so se uporabila v primeru Maribora in pred tem Ljubljane. Danes, ko tisoče demonstrantov ne samo gleda, ampak tudi ves čas snema dogajanje, bo enostavno dokazati to pavšalnost v Mariboru. Marsikateremu od priprtih ne bodo mogli dokazati fizičnega napada na varuhe reda, nekaterim še vandalizma ne. V Ljubljani pa je, po prav tako številnih videozapisih, vojaško organizirana in taktično opremljena skupina skinov oz. neonacijev napadala policiste. In izplen? Trije, menda ne ključni, nasilneži so privedeni pred sodišče. In na predlog tožilstva takoj izpuščeni. A hujše kot dvojna merila je samo ozadje. V jedru skupine, ki je v Ljubljani organizirano fizično napadala »uradne osebe« in s tem samo državo, so bili privrženci ali menda celo člani mladeži stranke na oblasti. In še več! Vse kaže, da so bili ne samo organizirani, ampak tudi najeti in plačani. In da sledi vodijo k politiki. Seveda je Janša, še preden bi lahko razpolagal s policijskimi izsledki, »razkril«, da so bili združeni levi in desni jurišni odredi. V obtok so prek do vlade prijaznega časopisja (Večer) celo lansirali tezo o »brüderschaft« med neonacisti in neosocialisti. Neosocialisti? Za neonaciste se ve, kdo so in kje gnezdijo, za neosocialiste pa v tem kontekstu nihče ne ve, kakšna žival naj bi to bila in kako se razmnožuje. A kakorkoli. Sledi po politično motiviranem najemu delovne sile za demonstracije, bolje: za razbijanje demonstracij, bi morale biti prvovrsten dogodek, ki bi moral ustaviti državo, dokler se ne raziščejo. Jasno, da se Gorenak trudi nevtralizirati pomen. A morali bi ponoreti policijski sindikati, morali bi tudi ponoreti mediji in ne nazadnje opozicija. A zlasti slednja je problem. Opozicija delno ni opravilno sposobna, delno (v primeru SD) pa sama tvorno kolaborira z zdajšnjim režimom. In predvsem se je marsikaj začelo razvijati že veliko prej. Fašizem ne zraste čez noč, kot gobe po dežju v topli jeseni. Fašizem je treba negovati, vzdrževati, ščititi, da uspeva.

V teh dneh je zato treba obuditi spomin na nekatere zadeve. Pred dobrim letom, v času socialdemokratske vlade, so mediji objavili skrb zbujajoč podatek, da se nekateri pripadniki Slovenske vojske in policije spogledujejo z neonacisti. No, Slovenija ni prva in ni edina država, kjer se nekateri pripadniki represivnih organov spogledujejo z desnim ekstremizmom. Je pa nenavadno za demokratično državo, da se to prikriva, celo minimalizira in pušča vnemar. Pred letom naj bi tuje obveščevalne službe Sovi posredovale podatke o tem, da naj bi 15 pripadnikov Slovenske vojske in policije urilo skrajne desničarske skupine. Sova je po poročanju medijev to informacijo z zaupno depešo posredovala pristojnim organom, ti pa so ugotovili le to, da naši policisti in vojaki, ki se družijo s skrajnimi desničarskimi skupinami, ne počnejo nič nezakonitega. Tako so menili v Slovenski vojski in tudi v policiji. Obrambna ministrica iz kvote SD pa se je na moje opozorilo odzvala skrajno cinično in arogantno: »Službo in prosti čas so enačili v starih komunističnih vojskah, kakršno je morda služil kolega Miheljak …« Ja, tako je to. Dopoldan čuvaš ustavni red, popoldan ga rušiš. Pač prostočasni konjiček.

Vendar, razmer za fašizacijo družbe in države ne ustvarjajo neonacisti, skini in podobni zafrustrirani fantje, ampak država z nedelujočo, neodzivno represivno in pravosodno strukturo. Neonacisti so zgolj brcajoči simptom fašizirane družbe.

Iz zgodovine vemo, da je najslabša kombinacija družbenih stanj, ko se v glavo nosilca oblasti stlačijo batinarska folklora ulice, avtoritarna manira represivnih organov in nabor paranoidnih vzorcev odziva na izzive.

Hočem povedati, da tistemu, ki se slabo počuti, ni treba imeti za talca celotne države in nacije. Včasih pomaga že, če obišče psihiatra.