Moč in oblast
Dr. Slavoj Žižek v svoji zadnji v Sloveniji izdani knjigi Življenje v času konca citira Marxovo analizo zaostalosti Nemčije: »Doseči je treba, da bo dejanski pritisk še bolj tiščal – s tem da mu bo dodana zavest o pritisku, in da bo sramota še sramotnejša – da bo publicirana. Sleherno sfero nemške družbe moramo prikazati kot sramotni madež nemške družbe; te okamenele odnose je treba prisiliti k plesu s tem, da jim zapojemo njihovo lastno melodijo. Ljudstvo je treba naučiti groze pred samim seboj, da bi ga opogumili.« Temu Marxovemu citatu pa Žižek doda pomembna stavka: »Takšna je naša naloga danes, ko se soočamo z brezsramnim cinizmom sedanje globalne ureditve. Pri uresničevanju te naloge nas ne sme biti strah učenja od naših sovražnikov.«
Problem kvarnosti moči in oblasti je v izhodišču le eden: da oblast in moč nista navidezni, ampak sta res prav to. Že najmanjša moč, položena v roke posameznika, je velik test. Pomislite le na voznike avtobusov. Kako nekaterim izmed njih stopi v glavo, ko se usedejo za volan te mogočne pločevinaste gmote: nenadoma se prelevijo v arogantne tepce, pa so lahko sicer čisto prijetni ljudje. A prava oblast je še hujša – in če človek nima distance do sebe, nenadoma več ne loči, kdo je on in kdo je moč. Pa ne govorimo le o Janezu Janši. Številnim spodrsne, le redkim ne. Se spomnite Jankovićeve opitosti z zmago takoj po volitvah? Stala ga je oblasti.
A Žižka in Marxa nismo citirali zato. Ampak zato, da bi poudarili, da je pri jezi in zavračanju, ki ju je slovenska javnost pokazala do odnosov in načina delovanja te družbe, treba vztrajati, pa čeprav pomemben izvor strupa zapušča oblast. Seveda je mandatarki za sestavo vlade Alenki Bratušek treba dati priložnost, da sestavi resno in dobro vlado. Kako? Tako, da se pritisk na politiko še poveča. Vlada Janeza Janše ni bila sogovornik te javnosti – nasprotno, s sramotenjem, razglašanjem za zombije, jo je le sramotila in dajala v nič. Mandatarka za sestavo vlade je napovedala neko drugo politiko. A to ne pomeni nič, res nič. Prvič, ker je udobje oblasti tako mikavno in uspavajoče, že dan po imenovanju. In drugič: ker ta javnost ne zahteva le drugačne politike, ampak zahteva drugo družbo. Popolnoma drugo družbo. A bodimo realni: v resnici je civilna družba z morebitno novo vlado dobila nekoga, ki bo zdaj zanjo moral opraviti tisto, česar sama v veliki meri ne zna niti še dobro artikulirati. Zelo verjetno je celo, da bi na prezgodnjih predčasnih volitvah ta civilna družba pogrnila, volitve pa bi le še utrdile primat skrajne ali prazne populistične politične retorike. A to ne spremeni tega, da je treba pritisk na to politiko še povečati. Javnost mora postati še bolj neizprosna.
Pri čemer so stvari kompleksne, res kompleksne. Na eni strani se od morebitne nove vlade pričakuje, da se bo končno začela ukvarjati s tistim, kar dr. Jože Mencinger vbija politikom v glave že od začetka krize. Da je treba reševati podjetja in delovna mesta – in da je to edina pot iz krize. To počnejo tako opevani Nemci: na državni in deželnih ravneh. Za to ni bistven finančni minister, niti ne gospodarski minister (kar ne pomeni, da ni treba, da sta oba tokrat res vrhunska), ampak kar verjetna premierka. To je pač njeno delo. Vsako podjetje šteje. Na eni strani. Na drugi strani pa bo treba začeti družbo res spreminjati. Dovolj je govorjenja o Islandiji, ko se potem vedno znova posnema Irska. Dovolj je govorjenja o skandinavskih državah, ko se pa na koncu posnema baltski trojček.
Imeli smo proteste, zdaj, ko imamo novo vlado, jih mora biti še več. Družbene spremembe je treba izsiliti. Jih zahtevati vsak dan in povsod. Ni dovolj, da dobimo levo vlado. Nazadnje, ko smo dobili levo vlado, je ta nemudoma začela ubirati neoliberalne bližnjice.
In da: za nacionalni interes gre. Drugače rečeno: za družbeni interes gre. Se spomnite navdušenja nad tem, da je Pivovarni Laško uspelo prodati Fructal družbi Nectar iz Bačke Palanke? Češ, podjetje se končno razbremenjuje dolgov. Pahorjeva vlada je posel odobravala. In zdaj, ko je Nectar napovedal, da Fructal ne bo več odkupoval breskev iz Vipavske doline in Goriških brd?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.